Mrk

Nasmeh je utrujajoč.
Težko si ga nadenem,
še težje nosim.

Požvižgavanje
veselih melodij
mi para ušesa.

Zgubano čelo
zre v hrbte ljudi.

Advertisements
Prejšnja objava
Naslednja objava
Komentiraj

5 komentarjev

  1. Nadenem, kosta … ne nadanem (uf se mi dobro zdi ;-)).

    Sicer pa, ko ugotoviš, da nasmeh ni obveza temveč izbira, se začneš smejati in ne se ne moreš ustavit do smrti …. hahahahahahahahaha.

    Odgovori
  2. Maš praf…;)
    glede nadenem…

    Odgovori
  3. ja.. kot pravi Hafis: “postaneš prava smejoča nadloga”.

    Odgovori
  4. predvsem sebi…

    Odgovori
  5. Vasilij

     /  avgust 13, 2014

    Najbolje je, ko se začneš smejati vsemu, kar doživiš … včasih grenko s pošteno dozo cinizma, drugič iz srca s pridihom nezaupanja … bedakom, ki ti grenijo življenje, v obraz poštenim ljudem ob kozarcu rujnega … vsem pa na obče začudenje!

    Odgovori

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: