Waat up dogg?

Pri petnajstih, šestnajstih pa tudi kaki dve leti pozneje sem bil povsem obseden z Ameriko. Združenimi državami Amerike. United States of America. Stados Unidos. Sjedinjene američke države.
Poznal sem vse zvezne države in njih glavna mesta, tisto malo zgodovine in kaj hitro sem srečal tudi rap glasbo.
Videospot, ki me je navdušil nad njo je bila kolaboracija skupine Aerosmith in tria Run DMC.
Potem pa Public enemy, Black sheep, tudi Mc Hammer, Ice Cube, Ice T in v besedilih je bilo dosti jamranja o tem kako so v zapostavljenem položaju, zatirani, nerazumljeni in kot zbegan mulc, sem se nekako poistovetil z njimi.

Glasba je za seboj potegnila tudi to, da sem začel gledati filme s ‘črnsko’ tematiko.
V glavnem filme Spike Leeja (Do the Right Thing, Jungle Fever, Mo’ Better Blues) in Johna Singletona (Boyz n the Hood, Poetic justice) in še kupe drugih, katerih naslove sem že pozabil.

Zamorci s svojim slengom, načinom oblačenja in ves njihov nastop mi je bil zanimiv, drugačen. Simpatičen.
Potem sem začel tudi brati – jebi ga, pogooglat takrat nisi mogel zadev –  biografijo Malcolm X- a, Martin Luther Kinga, nekaj malega sem navohal o Črnih panterjih, o rastafarijanstvu, o undergrond railroadu, o Rosi Parks, Million Men marchu, …
Po televiziji sem spremljal komične nanizanke Prince of Bel Air, Cosbyjeve, Diff”rent Strokes.
Kupoval sem revijio Source magazine in spremljal vse te crnačke fore in fazone, ki so se dogajale onstran morja.
Prepričan sem, da sem bil takrat eden boljših poznavalcev črnske kulture v Sloveniji.
Ajde, pa vsaj v Kamniku, no.

Srečati črnca v tistem času ni bil vsakodneven pojav tako kot zdaj, ko vidiš visokorasle, lepozobe in čedne zamorce riniti voziček v Tivoliju, poleg njega pa je grdavš babji, ki tudi na vaški veselici, ko so bili vsi pijani, ni mogel dobiti enega, da bi jo pritisnil.
Sedaj pa je poleg nje visok, močan, nasmejan zamurc – tak, da bi ga človek kupil, če bi si mogel z njim kako pomagati.
Zato me je prvo srečanje s črncem presenetilo.
Njega tudi.

Bil je to nek hecen možic, ki ni pričakoval da bo nek ‘white boi’ from Slovenia tako ‘down wit’ the lingo’, kot sem bil jaz.
Meni pa je tudi godilo, da je tako navdušen nad mojim poznavanjem slenga, kot tudi to, da sem lahko malce vadil svoj ‘ghetto speak’.
Dec je bil ‘straight from New Yawk City’, prizorišče vseh Spikovih filmov.
Kool, kajne?

Dokler nisem opazil, da je arogantna, naduta pička.
Skockan, zrihtan, spedenan pezde v srajci in kravati, a poln opazk na ‘you white peoplez’.
Ko me je že petič ali šestič v pijanosti zagrabil za ramo, in mi med ‘ my man’ stisnil žilo, sem mu gladko zabrusil:” Do dat again ‘n’ I’mma break it off!”

Potem sem ga še nekajkrat videl, a sem se mu izognil.
Zoprn fuckin’ zamurc.

Ne vem če ravno zaradi njega, a sem potem vedno pogosteje v filmih in nanizankah opažal, da so fantje temne polti napram belcem prekleto žaljivi! Cel kup rasističnih opazk!
Celo Will Smith se v v Princu iz Bel Aira norčuje iz bratranca, ker posluša Tom Jonesa in ga sprašuje:” Roses are red, violets are blue, I’m black – but Carlton what are you?”

Kadar Afroamerikanci ne odobravajo mešanja ras, je to ker so ‘strong and proud’, kadar to delajo belci, je rasizem.
Kadar se Afroamerikanci norčujejo iz belcev je to ‘black sitcom’, kadar to počnejo belci je rasizem.
Wesley Snipes v Potniku 57, ugrabitelju letala, takole na hitro napove izzid :” Always bet on black!”
Kaj pa če bi Billy Bob Thornton, tipičen holivudski redneck v kakem filmu izustil:” Always bet on white!”

Precej si dovolijo, oziroma jim dovolijo.
Zaradi slabe vesti, ker su v plantažah njihovih pradedov fasali kakšno čez hrbet?
Ker so jih toliko časa prepričevali, da za drugo rabo niso, kot za obirat bombaž?
Pa tudi ni prav, da sem uporabil besedo zamurc, kenede de ne?
To je rezervirano zgolj za njih.

Pa ja de.
Nigga please.

Advertisements
Prejšnja objava
Naslednja objava
Komentiraj

3 komentarji

  1. Osebno tega takrat, ko sem bil v NY, nisem opazil. Z mojo sva živela v Brooklynu, sredi ene najhujših sosesk, policijski helikopter je vsako noč lebdel nekaj ur nad kako hišo v bližini, bila sva praktično sredi “black vs latino turf” vojne, ampak ne črnci, ne latinosi in ne indijci niso mel kaj hudga za povedat, sploh glede na to, da sva bila res očitna beluha sredi temno rjave soseske. Če kaj, so nama precej pomagali in od nobenga od njih nisem dobil negativnega vajba (ok, there was one, ampak ta je bil malo čez les – na vsak način je hotel, da svojim ljudem preneseva sporočilo, da ima on hud biznis plan za to sosesko, kako porušit šole in pošto in postavit stanovanjske bloke, in ni si dal dopovedat, da nisva rich žida z gradbenim podjetjem). Slabši vtis so pri meni pustili njujorški policaji, ki se jim, glede na to, da jim je očitno dolgčas in stojijo na vogalih po cele dneve, vseeno ne da iz ust spraviti več kot monosilabičnih odgovorov.

    Odgovori
  2. Lahko, da je bil omenjeni osebek tam tudi precej manj aroganten. Tam je bil pač le eden od mnogih.
    Nisem bil v NY. Ne vem kako je tam. Vem pa kako se je ta obnašal v naročju kamniških planin.
    Najbrž je klima.

    Odgovori
  3. To z enostranskim rasizmom se strinjam. Sem pa v iMerici (predvsem v NY) občutil drug tip arogance… To, da oni iz Big Appla so pa oh in sploh in vsa periferija je za v smeti.

    Odgovori

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: