Visoko

Iz nižin globeli,
zrem v višave.
Daleč so oblaki.

Vkopan v blatu,
si želim leteti.
Ozreti se navzdol.

A mi ne pustijo.
S svojimi kremplji
se me oklepajo.

Preden sem razširil krila,
in vsaj malo zajadral,
so mi jih pristrigli.

Advertisements
Naslednja objava
Komentiraj

4 komentarji

  1. ponavadi jih pristrižejo že piščančkom ja …

    Odgovori
  2. Krila rasejo kot gobe po dežju …. manjka dež, oblaki so daleč.

    Odgovori
  3. poezija, ki zmamahuje s krili, tako da.. prosim, daj preveri, če je res neoperjenost tista..

    Odgovori
  4. kupbarvnihpik … ja pri mladih je treba začet.
    rebro … tale tvoja bo bržkone držala.
    mah … morda manjka nekaj zagonskega vetra.

    Odgovori

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: