Kletno okno (Ludvik) I.

pendjer

Njihova svetloba je tako zelo močna, da vstopa v ljudi samo toliko naenkrat, kolikor lahko posameznik takrat prenese. Samorogi uslišijo vaše želje in vam pomagajo izpolnjevati vaše zaveze, ki ste jih sprejeli pred vstopom v življenje. Če si želite pomagati drugim in svetu, boste kaj hitro dobili podporo samoroga.

Z vso silo je treščil knjigo ob steno, da je zabobnelo po prostoru. Odrgnil je odejo in vstal s prirejenega ležišča. Ko so pri sosedovih metali proč kavč je pobral le blazine in  jih razporedil po tleh. To mu je sedaj služilo kot postelja. Tam je bral in spal. To je tudi vse, kar je večino časa počel.Stopil je do majhnega okna, nekakšne line skozi katero je videl le slab meter nad tlemi. Jesen. Mokra, mrzla jesen. Zoprna in nagnusna. Le kaj romantičnega in lepega je v jeseni? No, pa saj nekateri vidijo romantiko v vseh letnih časih. V poletju, zimi. Pomladi pa so kot zakajeni hipiji. Ljubezen vsepovsod.
Jesen …
Občudujejo pisane gozdove, raznobarvnost listja, on pa je videl golo drevje in groteskne sence, ki so jih metale skrivenčene veje. Ptica, ki leti proti gnezdu s črvičkom v kljunu se mu ni zdela prikupna. Ni je videl kot skrbeče matere. Bila je plenilka. Tudi uplenjenemu črvu se najbrž ni zdela skrbna. Prav tako ne kljunu v gnezdu, ki je ostal prazen. Po razmočenem listju na pločniku je stopal par nog v črnih čevljih in z zamazanimi hlačnicami. Videl ni, a vedel je. Noge so se stikale z ritjo, ta s torzom, s katerega so bingljale roke iz ramen, na njih pa je slonela glava. Po smelem, drznem koraku je sklepal da so misli v tej glavi vesele, polne navdušenja, radosti in načrtov. Vendar ga je prešinilo, da tudi on hodi hitro. Sploh ob takem vremenu, ko ga hladen veter oblizuje okrog ušes in ga dežne kaplje pikajo v obraz kakor tisoče drobnih bucik. V vsakem vremenu je hodil hitro, gledal predse in ne oziraje se na druge. Hotel je čimprej proč od njih. V svoj brlog. Tam ni nikogar.Nobenega smejočega se ksihta, nikakršnega kričanja in smeha. Nič zlaganih obrazov …
Ljudje …
Bili so kot keramične punčke. Lepi, nališpani, z brezhibnimi pričeskami. Na zunaj. Znotraj pa prazni. Notranji organi so se jim spremenili v zdriz. Jetra, ledvica in srce so postali eno. Pretakajoča se, lepka smrdeča sluz. Mezi in teče jim skozi pore, luknje in odprtine, skoznje odteka njihova ničevost, nečimrnost in ničvrednost, kadar serjejo, ščijejo, fukajo. Poštirkani in privlačni so stali pod dežniki, segali z roko vsak v svoj škrnicelj in glodali predrag pečen kostanj. Stali so na varni razdalji, ne preblizu kotla. Vročine in ognja. Da se jim ne stopijo maske, ki si jih nadenejo preden stopijo ven med ostale ljudi. Da se jim po obrazu ne začnejo stekati vodoodporne maskare, da se jim ne vžgejo umetne trepalnice, lasni vložki in da ne začnejo  šklepetati z umetnimi čekani.
Sovražil je ljudi. Te naivne, slaboumne bebce, združene v razna društva, stranke in iniciative. Brez lastnega jaza, brez svojega individuuma, brez uma in brez volje. Ljudi, ki zasledujejo velike križarke na lovu za kiti in jih skušajo ustaviti za ceno lastnega življenja. Z motornimi čolni. Ne na vesla. Tudi z njimi uničujejo ta njihov preljubi planet, ki bi ga tako radi rešili. Na vse kriplje se trudijo rešiti svet pred njegovo usodo. Za ta planet je usoden človek.
Človek, ki ga skrbijo gosenice, delfini, smrt treh rudarjev na drugem kontinentu, mirno pa stopi mimo invalida brez nog, ki prosi vbogajme pred nakupovalnim centrom iz katerega tisti, ki jim je bila usoda bolj naklonjena rinejo prepolne nakupovalne vozičke. Krame, ki je ne potrebujejo. Žrtja. Pijače. Kozmetike in ličil. Za njihove grde umazane ksihte. Oči polne laži.
Svet.
Planet Zemlja. Gnojna bula vesolja. Izrezano rakasto tkivo, porinjeno na sam konec galaksije. Neznosno ga je začela boleti glava. Zaprl je oči, zaokrožil z vratom, stopil korak nazaj ter s čelom butnil v steno. Zvrnil se je po tleh. Nad levim očesom se je prikazala kri.

Advertisements
Prejšnja objava
Naslednja objava
Komentiraj

7 komentarjev

  1. Ajdin

     /  maj 18, 2012

    E jebiga,bosanac ko ja treba još da skonta kako da se registruje.Brlog,še tako zanemarjen,se da počasi preurediti v udobnejše bivališče.Ne govorim o preurejanju v party club,Mumbo-Jumbo ne daj!A se da obesiti bokserska vreča in ijo stresti iz D&G hlač,poleg vreče pa pod nujno opremo spada un ping-pong loparček z žogico na gumici.Ko že nimaš zadosti jeze za vrečo,nabijaš loparček,pa ne kar tja v en dan.Tekmovalno lepo prosim in ko sklatiš zadosti nadležnih mušic,komarjev,ščurkov in podobne zalege,se odpraviš iz brloga nežno zrekreiran,ravno prav da te prej omenjena zalega ne zmoti že na izstopu.
    LP,Ajdo

    Odgovori
  2. Ajdo dobrodošel! Se že veselim tvojih nadaljnih komentarjev, ki bodo nedvomno brez dlake na jeziku. LP

    Odgovori
  3. kratkomalo

     /  maj 25, 2012

    Tako resnično, da kar boli… surovo, iskreno, brez dlake na jeziku. Ravno to, kar normalen človek potrebuje, da se zbudi iz te bedne, umetne in zaigrane “resničnosti”, ki smo ji priča vsak dan…

    Bolš kot aspirin… 🙂

    Odgovori
  4. Lekadol. Treba podpirat slovensko. 😛
    Drugače pa hvala. Ta zgodba se nadaljuje v Bujenje. 😉

    Odgovori
  5. To me zelo spominja na dialog z lektorjem moje knjige, ki mi je, ko je prebral rokopis, rekel: “Society is mental illness.” prevod: “Družba sama JE duševna bolezen.” Z grozo v glasu sem ga vprašala: “Kaj smo potem uporabniki psihiatrije. Najtežji primerki?” Na moje popolno presenečenje je povedal nekaj, kar se mi še vedno zdi eden največjih uvidov sodobnega časa: “No, you are just more aware of it.” prevod: “Ne, vi se tega problema samo najbolj zavedate.”

    Odgovori
  6. Treba je imeti kar nekaj ‘jajc’, da si priznaš, da potrebuješ pomoč. Hvala Helena in welcome.

    Odgovori
  7. Tale Ludvik je opičen skroooooooooz. Saka čast 😉

    Odgovori

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: