Biti dober

Ljudje pravijo,da pišem dobro. Da so moje zgodbe dobre. Zanimive. Da se zdijo pristne in resnične. Da se (ne bom rekel junaki) liki zdijo verjetni. Tudi stvari, ki se jim dogajajo, pravijo, so stvari, ki bi se lahko zgodile marsikomu.
S tem zadnjim se popolnoma strinjam. Te stvari so se nekomu zgodile. Le redko si kakšno reč preprosto izmislim. Nikoli nisem bil kaj prida lažnivec. Pa ne da bi hotel reči, da so tisti, ki si zgodbe izmislijo lažnivci, ali pa da je to storiti preprosto. Daleč od tega.
Občudujem ljudi, ki zmorejo iz nič narediti nekaj kar pritegne in je vredno branja. Jaz moram imeti vsaj nek delček, osnovo, realno vezivo, ki drži izmišljotino skupaj. Vsaj čedno sosedo. Pa še to komaj zadošča za kaj drugega kot polteno štorijo.
Še tisto, kar se je zgodilo meni, ali pa komu drugemu in zgodbo poznam ter vem, kako so se stvari odvile, je včasih težko napisati.
Čeprav skušam zapisati karseda verodostojno in resnično, je včasih pogled koga drugega na isti dogodek povsem drugačen. Pa razen užaljenosti bralca(ke), ki se je prepoznal, še ni bilo hujšega.
Morda kaka zadrega. Še veliko je zgodb, ki bi jih rad zapisal. Še veliko je zgodb, ki sem jih zapisal, pa jih najbrž nihče ne bo bral razen mene.
Ker so preveč moje. In bi se preveč razgalil. Čeprav sem se v nekaterih mogoče celo že preveč …
Ne moreš vsega dati na ogled, četudi zamenjaš imena in kraje, obrneš kaj na glavo, zamolčiš kak podatek, se distanciraš kolikor moreš …
Še vedno moraš paziti na tiste druge vpletene v zgodbi. Zame mi je konec koncev malo mar. Hočete imeti moje podatke, ime, priimek, številko čevljev in mobilnega telefona? Dam vam jih.
Zaradi onih tretjih, ki bi jih kdo potem povezal z mano, moram paziti. Zaradi njih se moram ugrizniti v prst, s katerim pritiskam po tipkah tipkovnice. Njih ne morem in ne smem izpostaviti. Zaradi njih včasih buljim v ekran in si belim glavo ali naj, ali naj raje ne?
Kadar si moram za kak lik izmisliti ime, mi pogosto vzame več časa kot za vso zgodbo. Kljub temu tisti, ki vedo kdo je pisec, prepoznajo tudi onega zraven. In zaradi tistih, se včasih popraskam po vedno višjem čelu spraševaje se, kdaj utegnem prejeti klic koga, ki ne bo le užaljen, ampak bo prekleto jezen.
Zaradi tega kakšno zgodbo, čeprav je morda prav dobra, hranim v bunkerju in je ne dam na plano. Ker moram v prvi vrsti paziti, da sem najprej dober jaz. Da naredim prav. Da se dobro odločim. Da me ne bo zaradi osemstotih jebenih besed pekla vest in se bom ponoči premetaval sem ter tja, ker sem o nekom napisal nekaj kar ga jezi, pa čeprav je res.

Vest …
Moj prijatelj … (evo, pa si moram zanj izmisliti ime … kurc, ne bom si ga …) pravi, da je vest krščanski konstrukt, za boljšo prodajo odpustkov in da tega v primarni človeški naravi ni.
Najsi bo to res ali pa ne, je stvar taka, da ne hodim ne v cerkev, ne u crkvu, ne v katerokoli drugo institucijo, kjer bi mi moja morebitna slaba dejanja, kak tuzemski božji odposlanec znal odpustiti. Za greh po ceniku …
Kot zaprisežen brezbožnež moram paziti kaj počnem in si ne morem privoščiti, da bi komu storil nekaj, kar bi me potem žrlo in bi mi ne dalo spati.
Mazohist kakršen sem, bi si za ‘greh’ ( ki je v nedeljo v spovednici ovrednoten za dvajsetaka, nekaj zdravih mater božjih in pomoč pri obnovi župnišča), naložil priznanje tistemu, proti kateremu sem zločin storil, tepežkal in mučil pa bi lastno dušo še lep čas, četudi bi mi prizadeti odpustil in bi mi tega ne zagotovil le odposlanec nekoga, ki je pooblaščenec za odpuščanje, namesto prizadetega samega, čeprav mu ta pooblastila ni nikoli podpisal.
Biti dober ni pogojeno s tem, koliko pustiš v puščici. Po tem kriteriju sem jaz slab slab slab, ker niti tega ne vem kako presneta reč zgleda, saj je nisem nikoli videl. Biti dober ne pomeni anonimno priznati svoje grehe in misliti ali celo verjeti, da zdaj si pa opran in si čist kot solza.
Iz mojih izkušenj so največje pičke in zahrbtneži ravno tisti, ki onega hram najpogosteje obiskujejo. Bržkone ravno zaradi tega tudi gredo tja. Ker jim je duša težka in jih vest tako peče, da niti rupurut več ne pomaga.
Jaz  tega udobja nimam. Jaz moram biti s tistim, kar naredim dejansko tudi sprijaznjen in ga ni vsemogočnega, ki bi mi odpustil …
Svoje grehe, kakršnikoli že so, moram nositi in z njmi živeti. Tega privilegija, ki ga imajo verujoči, nimam. Mojih grehov mi ne bo nihče odpustil, dokler si jih ne odpustim sam, in da bi ne imel preveč teh moralnih prekrškov, moram paziti, da si jih čim manj nakopljem.
Kaj je moralno in kaj ne, pa je prepuščeno le moji presoji in če gledam kakšne svinjarije počnejo ljudje in spijo mirno, sem preveč samokritičen in bom moral pravilnik vsaj malo oklestiti, drugače bom moral postaviti kak tempelj, v katerem bom kuril sveče pred ogromnim ogledalom in se pregovarjal s samim seboj ali je tisto zaradi česar se žrem, tega vredno ali ne …
Ne kot tisti cistercijanski menih, ki je oskrbniku naročil naj mu iz mesnice prinese nekaj uhljev, parkljev in ušes, potem pa je iz prinešenega skuhal žolco, jo s slastjo pojedel in se zavolj tega odšel spovedat.

Forgive

Advertisements
Prejšnja objava
Naslednja objava
Komentiraj

7 komentarjev

  1. Razlika med osebno etiko in moralo, je kot razlika med vsebino in etiketo. Slednjega se ne nasitiš, pa če je še ne vem, kako dober dizajn.

    Odgovori
  2. Garp (Irvingov junak) je težavo poimenovanja likov reševal tako, da je bral telefonski imenik.

    Odgovori
  3. Mene bolj zanima kako je Irving reševal to težavo. 😀 Imenik je rekla …

    Odgovori
  4. Irving sploh ni imel težave. 😉

    Odgovori
  5. Blago njemu.

    Odgovori
  6. Vasja Belšak

     /  april 11, 2014

    Si napisal največje pičke? Zelo si mil – skoraj nežen!! Imel sem sodelavca, veren, da je še na tiču “roženkranc” nosil! V službi je bil zmaj, ki je svoje podrejene vsakodnevno zmerjal, podcenjeval, poniževal, zganjal nad njimi mobing, ki si ga ne moreš zamisliti in počel še kup packarij, ki si jih je težko zamisliti! Za nameček je kradel kot sraka, spravil svojega šefa na kant, da bo v kratkem moral v stečaj, zaradi njega je že šlo na cesto 150 ljudi! Ne bi o tem, da si je privoščil skoraj vsako muco, ki je bila na firmi in je bila greha vredna, čeprav je bil poročen, saj ni mogel mimo, ne da bi mu tisti “roženkranc zvonil!! V ponedeljek je vedno prišel v službo dobre volje, se pohvalil, da mu je “gospod” odpustil vse grehe in počel svinjarije naprej! Nekoč sem ga vprašal, če je prebral zadnje poglavje v Svetem pismu – Apokalipsa od Sv. Janeza – kjer piše, da bodo vsi ljudje sojeni za to, kar so počeli v življenju – brez izjeme, kaj in kdo so! Mi je rekel, da ni prebral, ker njemu vse, kar je treba, pove njegov “gospod”, ki je od Boga pooblaščen za odpuščanje grehov! Nisem mogel kaj – počil mi je “film” in sem ga poslal v materino ter mu rekel, da naj greta z njegovim “gospodom” vred v Auschwitz, tam naj on naprej kolje Žide, Cigane in svoje sodelavce, ki jih zmerja s kriminalci, njegov “gospod” pa naj mu vsak večer opere vest, odpusti vse grehe, da ga sodišče ne bo moglo obsoditi za genocid, ker bo brez greha! Takih kretenov je na svetu vsaj pol milijarde – med njimi so tudi Janševi jurišniki! Vsi skupaj pa so sramota svojemu Bogu, lastnemu narodu, vsemu poštenemu in humanemu svetu in celotni civilizaciji ter niso vredni drugega, da jih res povozi njihova Apokalipsa!

    Odgovori
  7. Vasilij

     /  februar 24, 2017

    Hja, imaš z mano vred težavo, da si premalo praktičen! Paziš na vsakem koraku, da ne bi naredil nekaj pokvarjenega in si nakopal slabo vest za vse življenje, ali pa vsaj zelo dolgo obdobje, namesto da greš v nedeljo lepo v cerkev, se znebiš nekaj evrov, dobiš odvezo in pokoro, ki jo mimogrede odžebraš, ter greš nasmejan v beli svet delat nove kurbarije in lopovščine! Zakaj pa navsezadnje nebi – z malo sreče boš naslednjo nedeljo spet v cerkvi dal nekaj piškavih evrov in spet razbremenjen slabe vesti delal svoje lopovščine naprej!

    Odgovori

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: