Jah, rastafarai!

»Get up, stand up, stand up for your right …« je donelo iz zvočnikov ob pločniku pravkar parkiranega avtomobila. Iz njega je zlezel skoraj dva metra visok, suhljat možakar temnega obličja s tankimi dreadlocksi, ki so mu pokrivali skoraj polovico hrbta. Prav vsak kos oblačila na njem je imel zaščitne rasta barve. V črnih supergih je rdeče rumeno zelene vezalke, na nogavicah obrobo v enakih barvah, prav tako na žepih kratkih hlač, z majice je zrl  Bob Marley, okrog vratu je imel tri ogrlice. Na eni so bile nanizane perle – v katerih barvah, mi menda ni potrebno omenjati, na drugi je bil obesek v obliki Afrike, na tretji pa značilna oblika lista marijuane.
Kot bi bil član jamajške godbe na pihala ali pa kake druge združbe, ki bi tak komplet uporabljala kot uniformo ali pa nošo.

Povzpel se je po klančku, prek obraza pa se mu je raztezal prešeren nasmeh. »Ej, Rasta!«, mu je zaklical nekdo iz omizja, ta pa je prisedel.Na mizo je položil ključe avtomobila z obeskom ganje, zavojček tobaka in vžigalnik. Ta je bil vstavljen v etui. Rdečerumenozelen. Izvedel sem, da je z Jamajke (kaj res?), da je tam spoznal neko Slovenko in da sedaj živi v našem kraju.Ves čas se je režal na vse zobe, kadil debele zvitke tobaka in srkal svojo stockcolo.
»Tell how you was driving from Sea.«, ga je spodbudil k pripovedovanju taisti, ki ga je povabil k mizi, Rasta pa je razložil kako je v rekordnem času prispel z obale.

»I was driving from Piran with a spliff in my hand, a bottle of Sir Edwards, ya know, speeding down the highway, one fifty, one sixty, drinking, smoking, one eighty, ja pisda, zakwa pa ne!?«, je na koncu zaključil svoj avtocestni eksces z edinimi slovenskimi besedami, ki se jih je v pol leta uspel naučiti.

»Where were you know?«
»I was at a piknik. Yeah, me liked it man, ya know, I had beer, chicken, chevapchichi, sausages …«

»Tell what happened when you put things in your car.«, mu je bila zopet dana iztočnica. Nekako tako kot so Krjavlja opozorjali na zgodbo, ki naj jo pove v zadovoljstvo družbe se je tudi ta pustil nagovoriti.

» I had my car in front of the building, and this neigbour, ya know, he came and said, me had to move my car. So I said, I will move it as soon as I am done packing. He says, he will move it for me and gets inside my car. I pull him out, punch him in the face with my left and in the stomach with my right.«

»And then, and then?«, je bil spodboden, medtem ko je naredil požirek. Spet se je zarežal, pri tem pokazal svoje porumenele zobe, se z eno roko prijel za trebuh, z drugo pa za lice in rekel:« And then bosanc went home like this!«

Kurbež črnuharski si je drznil nekoga, čigar matična država je oddaljena toliko, kolikor je imel on do najbližje ambulante, ozmerjati, in ob tem je celo žel salve smeha. Odkar je izstopil iz avta je s svojo držo, hojo in sproščenostjo kazal, da je nekaj posebnega. Kar je tudi bil. Črnuh. Edini tod okrog. Povsod je bil opažen. To mu je godilo. Nihče ga ni spregledal. Tukaj je bil ‘ the nigga’ , tam doli pa je bil ‘just another nigga’. Bil je nastopaški, poln samega sebe, še natakarico je uščipnil v rit, ta pa je le bedasto gledala, ker ji ni bilo jasno ali gre mogoče za kakega princa iz Burundija in so pri njih pač take navade. Ko se je smeh polegel in oni ni vedel za nobeno zgodbico več, h kateri bi ga nagovoril k pripovedovanju, ostali pa so se neobzirno do našega temnega gosta zapletli v debato v slovenščini, sem ga pobaral:« Where in Jamaica are you from?«
»Kingstoooon, maaaan!«, je s ponosom povedal.
»Kingston – Kingston or …«
»Ja, man, a few miles south from the town.«
»Would you be so kind and explain something to me?«
»Sure, maan, no probleeem.«

»See, I was reading this article about rastas. And it says that rastas live by their own rules. They don’t eat meat, and if they do, it’s mainly fish, they don’t own vehicles, they use public transportation, bycicles or go on foot, they decline alcohol beverages, tobacco, use of salt, but they do smoke the herb. In religious  purposses not recreationally like most people do.«

Ker očitno še ni uvidel kam zadevo napeljujem, mi je vneto prikimaval.

»But yet, the first self proclaimed rasta that I meet pulls up in a car, lights up a cigarette and over  a drink, explains how he had ćevapčići, drank heavily and smoked weed while speeding …«

Tipu se je prej nadvse veder obraz spremenil v samo jezo in gledal me je, kot bi ravnokar pred njegovimi očmi vrgel vžigalico na z bencinom prepojeno jamajško zastavo – ki mimogrede ni rdečerumenozelena-  ter na ves glas zarobantil s svojim pristnim jamajškim naglasom.

»’ow dare ya talk to me ’bout true rastafarians? As if me didn’t know what rastafarai is? There is many different kind of rasta, some drink, some don’t, I smoke tobacco ’cause it is not allowed to be smokin’ ganja ‘ere, man!«
»Same as Jamaica, right? It’s prohibited to smoke their also.«
»W’o da fuck ya think ya are, man, comin’ to me, talkin’ to me as if ya know me? Ya  know nuthin’ ’bout me!«, je nadaljeval v maniri na pretep pripravljenih gostov v Jerry Springer showu.

»Look man …« sem mu odvrnil:« I’m tryin’ to ‘ave a conversation. If ya can’t ‘andle it, say so. The thing that I said is sumthin’ I read in a book ’bout religions, so I’ll believe that over your angry ass any time, t’ank ya very much.«

Samemu sebi bi čestital, za odlično speljano provokacijo, za krasno pobran dialekt in za hitrost v kateri mi je uspelo odžlobudrati. Jebemtiš, da so se vsi tisti bankovci, ki sva jih s Čarlijem zrinila v špranjo jukeboxa, kadar nama je zapasalo prisluhniti skladbi Informer, obrestovalo.

—————————————-

Tipa potem lep čas nisem srečal. Ko pa sem ga, je ves navdušen razlagal kako krasno se ima na promocijah, da so ga ljudje veseli in da se vsi prijazno smehljajo. Njegov slovenski vokabular se ni kaj prida razširil, zato sem ga vprašal, če namerava v tej smeri kaj ukreniti. Češ, da ne vidi potrebe po čem takem, da vsi govorijo angleško, mi je odvrnil. »What kind of promotions do yo do?«
Spet so mu oči kar zažarele. » I sell coffee, man. I go in to malls, shopping centers, cook coffee for people, talk to them …«
»Which brand of coffee?«
»Kava Zamorcek.«
»Do you know what the name means?«
»It’s the name of the coffee.«
»It is. But if you knew the meaning of the word zamorček, you’ d probably realize, the people ain’t smilin’ with you, they are fuckin laughin at ya!«
»Why?«
»Zamorček means ‘litlle nigger’, my ‘I don’t need to learn Slovenian, everybody speaks English’ friend.«
Žoga, ki jo je predrkaval, se je odkotalila proč , on pa je obstal in me zabodeno pogledal.
»Naaah, maaan!?«
»Jaaa, maaaan!«

zamurc.jpg

Advertisements
Naslednja objava
Komentiraj

2 komentarja

  1. jebe se njemu za ime zamorček..ja man… 😉

    Odgovori
  2. dobra drugač.. 🙂

    Odgovori

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: