Vremena ________ bodo se zjasnila …

Vremena  –  kurac –  bodo se zjasnila.
A zakaj?

Ker, da bi se vremena zjasnila, je potrebno najprej zjasniti pogled, in dokler so naše oči zapacane z umazanijo iz polpretekle zgodovine (naslednjemu, ki bo v moji prisotnosti izrekel tale kronološko historični kontiniuum, mu, prisežem, sežem v goltanec in mu izruvam srce, ter ga poteptam, pa najsibo katerokoli barve že, dasiravno bi bilo v enakih odtenkih kot moje), ne  bo prav nič drugače, kaj šele bolje.
Tudi nagovarjanje ljudi k vstaji ne zaleže baš, saj se repenčijo razni sindikalisti, ki najbrž ne živijo iz rok v usta in se tudi ne sprašujejo, kako bodo preživeli do naslednjega prejemka.

Sem pa ondan slišal pozivanje malodane k revoluciji neko upokojeno dramsko igralko, ki se ji je bržkone malce potožilo po soju žarometov in stanju na gledaliških deskah, pa nam je naročnikom rtv signala pripravila prisrčen monolog, poleg pa je imela še dve kimavki, ki sta potrjevali njene besede.

“Ljudje, jaz ‘mam dost’! A vi nimate dost’!?”, je doživeto in teatralno nekajkrat ponovila v kamero.

Ne, vrla gospa. Nimamo dost’!
Premalo imamo. Saj to je tisto!
Premalo imamo jajc, premalo imamo sredstev, premalo imamo volje.
Večina …
Nekaj izbrancev pa ima vsega preveč. Vi in še nekaj drugih – bog vam požegnaj, tako vam kot njim – pa imate dost’.
Zato se malo jebite s tem, ko nas rinete na barikade in pozivate k orožju, ali ne vem čemu!

Četudi bi se spravili vkup in pograbili kose, vile in sekire in planili po nekom, ter tega nekoga vrgli z oblasti in vzpostavili neko novo ljudsko oblast, bi bila ta kaj boljša?
Saj smo vse te, ki nam diktirajo življenje, ustoličili sami.
Sami smo jih hoteli, tako kot smo sami izrazili željo po odcepitvi in samostojnosti. In zdaj smo – kobajagi – samostojni.
Kera fakin podvala!

Samostojni smo bili v tistem ‘tranzitnem’ obdobju, ko nismo bili pod okriljem nobene federacije in skupnosti in je ob državnih praznikih vihrala le ena zastava.
Sedaj vihrata dve. Tako kot prej.

Le da smo bili prej mi tisti razviti sever, sedaj pa smo mi tisti južnjaki, čefurji, vzhodni blok, al kaj jaz vem kaj koj kurac smo.
Nismo pa samostojni! To pa ne!

“Morate to, morate ono. Potrebujete toliko tankov, minometov in poljskih bolnišnic. Za vsak slučaj.”
Before zee Germans get here … Če nas slučajno napade Burundi. … Mater jim jebem …

Nekdanji pionirčki, ki so mahali s trobojnico in pozdravljali velikega vojskovodjo in maršala, sedaj mahajo z drugačno zastavico posuto z večimi in manjšimi zvezdicami druge barve. Mahajo pa glih taku.
Folk je govedo in nuca imet pastirja, nekoga, da ga vodi. Bodisi na vrh gore, bodisi v prepad, bodisi za nos ali pa za jajca.
Ovce bodo vedno sledile in pridno blejale ne glede na vse.
Edino tako se jih spravi skupaj.

Kaj jim je Matija Gubec natvezil, da jih je spravil skupaj, sam bog ve …
Bojda je tamkašnji plemič s svojimi podaniki kruto in nepravično ravnal, jim pod prisilo prodajal skvarjeno vino, morali so mu rediti živino, telesno jih je kaznoval in zapiral v temnico ter jih tudi po več le puščal brez plačila. Pa še desetino so mu morali dajati.

Ja pizda … Je danes kaj drugače!?
Je …
Jemljejo polovico. Pa tepejo nas ne.

Temu turbo kapitalizmu nekateri pravijo tudi novodobno suženjstvo.
Podobnosti so, vsekakor.
Le da si danes TI  tisti, ki se moraš svojemu gospodarju udinjati, mu lezti v rit in ga prositi za delo. Kurbe veleposestniške so ratale ošabne do konca!

Lokalni veljaki se znajo obrniti tako, da so vedno bogati. Imajo kako oštarijo ali dve, podjetje prek katerega malo motovilijo in kupujejo vse od mleka do avtomobilov.

“Na firmo, ja. Davčni zavezanec, kakopak.”, z nasmehom stisne blagajničarki v roke zlato kartico ..
American express. Eurocard. Pojma nimam. Jaz imam samo tisto za bankomat.
Tudi kadar nakupuje jestvine in pijačo za teden na barki. Jebe se njemu.
Na firmo, itak.

Samooklicani član takozvane elite, ki se kaže po raznih banketih in je sila eleganten ter nobel, pa te –  meni nič tebi nič –  gladko tika, kadar ga kontaktiraš, če bi potreboval kako deklico za vse. Tudi vikat ne zna …
Kurac ne zna! Noče! Kaj bo on tebe, plebejca, vikal!? Pha!

Če bi mu dal bič v roke in mu rekel, da sme, bi te z veseljem usekal prek pleč.
A ker tega ne sme narediti, mu še vedno ostane razčlovečenje, poniževanje in razvrednotenje človeka.
Ponižani ljudje bodo požrli tudi kako pikro in zasmehovanje za ljubi kruhek.

On je boljši od tebe in to sme …
Ti si nič, si pičkin dim in bodi vesel, da te ne tepejo.
Ma bi lažje požrl kako batino, kot pa da mi drek, ki ne pozna osnovnih manir in pravil lepega vedenja, daje občutek manjvrednosti.

Advertisements
Prejšnja objava
Naslednja objava
Komentiraj

7 komentarjev

  1. Torej bi ti bilo ljubše vljudno, načitano, z izbranimi izrazi, ki bi odražali spoštovanje do tvoje osebe, jebanje v glavo? Jah … saj najbrž bi res bilo bolje … vsaj feeling …

    Odgovori
  2. kratkomalo

     /  julij 6, 2012

    Kako misliš, da ne sme šef vzeti biča v roko in nas kaznovati? A on to ve? 🙂

    Sej baje se ti itak vse vrne, kar si dobrega ali slabega naredil v življenju. Je pa res, da gre ponavadi to zlo počas… Sam Slovenci s(m)o očitno izredno potrpežljiv narod. Jebiga.

    Odgovori
  3. karatko malo … Potrpežljivost je bojda lepa čednost.

    Odgovori
  4. dober zapis!

    le popravila bi.. ne zameri.. občutka manjvrednosti nam ne more dat nihče, če tega tudi sami ne dovolimo.

    Odgovori
  5. Da. Mislim sem nekako tako, da ti oni že daje kupo strupa, na tebi je pa ali jo bodeš izpraznil. Daje jo pa pes garjav vseeno. 😉

    Odgovori

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: