Na, mjedved, na!

Do sedaj sem bil prepričan, da so lovci večinoma trigger happy Slovenčki, ki jim je udejstvovanje v prostovoljnem gasilskem društvu premalo, da bi izživeli svoje otroške sne, zato si kupijo še puško in nekaj streliva, opravijo še vse potrebne tečaje za to aktivnost in potem lahko legitimno streljajo gozdni živelj, ki ga pozimi seveda tudi krmijo in podobno.

Kam bodo pa sicer streljali, če jim gozdno prebivalstvo konec od mraza vzame?
V tarče?
Pih, bez veze!

Tarče nimajo ne rogov, ne glav, ki bi okraševale lovsko sobo ali pa steno v kuhinji. Nimajo niti teles, ki bi se jih dalo nagačiti, niti kože, ki bi jo lahko razpostrl po dnevnem prostoru, kjer bi lahko ob večerih posedal in srkal borovničke pred kaminom.
A sem bil kot kaže v zmoti …

So tudi poznavalci živalske psihe in njihovega načina razmišljanja.
Le kdo bi si mislil, da če se želiš znebiti nočnih obiskov medvedke z dvema mladičema, preprosto vzameš flinto v roke, nameriš in pihneš tamalega.

To naj bi dalo ta stari vedeti, da jo, vkolikor bi nameravala v bodoče še kolovratiti tam okrog, čaka podobna usoda kot njen ravnokar ustreljen naraščaj. Pognalo naj bi ji strah v kosti, v medvedjo betico pa razmislek, če se splača.

Ker me narava ni obdarila z delno Dr. Dolittle – ovimi sposobnosti, bi sklepal, da bo zverino to kvečjemu razjezilo, in da bo namesto v kurnik, vlomila v lovsko kočo, v trenutku, ko bi tam odirali njenega kosmatega pamža, ter pomorila vse ki bi imela na glavi klobuk v katerega, bi bilo zataknjeno fazanovo perje.

Ali pak morda razmišljam preveč po človeško?
Žwau je žwau, kwa pa to ve?

Kot kaže, bi morala vedeti precej, če so ji v opozorilo odstrelili dete …
Imela naj bi občutek za strahospoštovanje? Kaj pa za maščevanje?

Advertisements
Prejšnja objava
Naslednja objava
Komentiraj

5 komentarjev

  1. saj o tem bi se dalo veliko pisati, razpisati, napisati.
    vsak bo še vedno svojo zgodbo trajbal.
    le medvedka ne več.
    večna lovišta su sad samo za nju.

    Odgovori
  2. Jaz sem preblisk zabliskal na ekran. Dovolj besedi.

    Odgovori
  3. kratkomalo

     /  avgust 1, 2012

    Pozabil si povedati, da so lovci pač državni uslužbenci. V naši državi se pa ne išče rešitev, ampak medijsko odmevne zgodbe.
    Da minister lepše zgleda.
    Da pokaže, da je nekaj naredil.
    Da bodo glasovi na volitvah.
    Da se bo še naprej redil.

    Tko je. O usodah ljudi (in živali) odločajo tisti, ki imajo polne riti vsega. Dobro plačo, služben avto, brezplačni parking v centru Ljubljane, pa še pol žlahte, ki imajo firme, preko katerih se krade denar iz države. Takšni imajo svojo plačo, ki znaša vsaj 3 čuke € samo za žepnino… prave denarje pa obračajo v ozadju, daleč stran od medijev. Pol pa ti ljudje naročiju lovcu Janezu, naj ubija zanje. Čist simpl – lahko je namreč s tujim korenjakom po koprivah tolčt.

    Viva la democracia!

    Odgovori
  4. ‘Pozabil’ sem povedati tudi, da smo si ljudje podvrgli zemljo in vse na njej – kot nam ‘the good book’ veleva in smo gospodarji tega planeta in se nam zdi, da presneti kosmatinec posega v naš življenski prostor in ne mi v njegovega. Nisem se niti želel spuščati v ozadje. Že sam dogodek in opozorilni ‘odstrel’ medvedka sem mi je zdel tako bizaren, da povezav s politiko in demokracijo res nisem delal.

    Odgovori
  5. Maščevalnost gotovo ni živalska lastnost … kot tudi ne napuh, požrešnost, smiljenje samemu sebi in zavist ne … tako da na to ni za računat pri medvedki. Kvečjemu hipen “razpizd” bi morda bilo treba upoštevat … ne vem.

    Toliko iz mojega priročnika o animal psychology.

    Odgovori

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: