Po protestu

https://i0.wp.com/www.batman-arkhamcity.com/wp-content/gallery/characters/batman-arkham-city-black-mask.jpg

Glede včerajšnjih protestov imam precej mešane občutke.
Po eni strani sem ponosen na vse somišljenike, ki so mirno in z nasmehom na obrazu protestirali zoper vse kar je gnilega v deželi šentflorjanski.
Proti korupciji, tajkunom, lopovom, vodilnim možem na oblasti, ki nas vztrajno vodijo v prepad.
Po drugi strani pa sem besen kot ris.

Zdaj pa naj se kaj!?
Dobro počutim glede sebe, da sem bil del teh protestov, ki so se zaradi nekih debilov sprevrgli v nesmiselno nasilje zamaskiranih ‘kobajagi’ skrajnih desničarskih skupin?
Kreteni kretenski!

Upam, da jih vse polovijo, pofotkajo in objavijo fotografije njihovih ksihtov na naslovnicah vseh časopisov.

Da mora biti potem policist z jebenim nageljnom pripetim na jopič represivni organ!
Policisti so bili v svoji polni opremi videti kar strašljivo, a niti pol toliko kot so bili zastrašujoči v črno odeti mladi junci s kapucami na glavi in z zakritimi obrazi, ki so se kar na lepem pojavili v množici.

Ko sem jih zagledal kako prihajajo skozi prehod med NLBjem in Maximarketom, me je spreletel srh.

Errrm, ne!
Srh me je spreletel, ko smo peli puntarsko na Kongrescu, ko sem delil prijateljičine nageljne med ljudi, ko je pristopil angleško govoreč možakar in Nataši pod nos potisnil vrtnico ter dejal:”Sometimes a good smell can win over a bad taste of politics.”

Ko pa so tile … tile … ščurki prikorakali mimo mene, sem začutil strah.
Pristen strah.

Začel sem riniti ljudi proč in jim prigovarjati ‘ pejte levo, pejte levo!’

Tu ne gre za nobeno simboliko!
Umaknili smo se jim, saj jim nismo hoteli služiti kot krinka za katero bi se lahko poskrili.
Nemo smo jih opazovali. Bili so v okovanih čevljih, bulerjih, zakrito vse razen oči, pa še te so bile uprte v tla.

Tudi jaz bi gledal v tla. Od sramu!
Strahopetci! Golazen nemarna!

V rokah nekaterih sem opazil steklenice.
A nekdo, ki bi iz te steklenice nameraval skrniti požirek jo drži za grlo s palcem zgoraj. Če je palec obrnjen navzdol, jo namerava vreči ali pa koga lopniti po betici.

Strah se je spremenil v stud. Bili so mi ogabni.
Kako si drznejo priti in nam sfižiti nekaj tako spontanega, skupnega, enotnega!?

Ker sem bil tudi sam v črni jakni in rjavih hlačah sem pomisli, da vkolikor pride do izgredov utegne kdo pomisliti, da sem eden izmed njih ter da imam nagelj le za kamuflažo.
Naslednjič grem na proteste v najbolj živobarvnih oblačilih! Oranžnem, zelenem, belem.
Samo v črnem ne!

Upam, da z naslednjih protestov ne bom odšel kot nekdo, ki se je po dolgem času in prekomernem tiščanju končno olajšal.
Kot nekdo, ki se je poscal v hlače.
Sprva topel in prijeten občutek, potem pa zavedanje, da bo ostal madež in da bo smrdelo.

Advertisements
Prejšnja objava
Naslednja objava
Komentiraj

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: