Grem!

»Greš jutri na proteste? Peljem!«
»Ne, ne grem. Jutri ne.«, mi odgovori možak, ki jih sedaj šteje nekaj čez štirideset let, pri svojih dvaindvajsetih pa je bil veteran vojne za Slovenijo, sedaj pa ima za to svojo požrtvovalnost in nošenje glavi v torbi bore malo pokazati.
Je brez vizije, brez cilja, brezposeln. Tako kot jaz in še nekaj deset tisoč Slovencev.
»Jutri ne … » se cinično in obenem užaljeno ter razočarano odzovem njegovi zavrnitvi.
»Kdaj pa greš, če ne jutri?«
»Ko bo treba komu kaj narediti …« mi povsem hladno odvrne in naredi požirek cenenega piva.
Mat vola, saj vem, da se ti samovšečni in skrajno narcisoidni, v svoj prav prepričani politiki, ne bodo odrekli svojih položajev kar tako, pa vendar …
Mar bo res potrebna sila?
Bo res treba komu, po domače rečeno ‘odpreti glavo’, da bodo priznali svoje zmote in se skesali za svoje grehe, ali bodo to uvideli že z nekaj deset tisoč glavo množico, ki jim vzklika:« Gotof si!«, ter dejansko in nepreklicno odstopili?
Tudi sam se že nekaj časa sprašujem ali bodo miroljubni protesti dovolj.
Bodo res zadostovali, da se znebimo teh preračunljivih in prevarantskih polit(r)ikantov, povzpetnežev in gradbenih baronov, tajkunov in političnih kameleonov?
Nepopravljiv skeptik, kakršen sem, v to elegantno odstranitev pijavke, ki nam že dve desetletji pije kri, dvomi.
Kljub temu pa že nekaj dni kujem parole in potencialne slogane za transparent, ki ga bom tiščal kvišku, da ga bodo soudeleženci protestov opazili, mu prikimali in me bo kakšen od njih potrepljal po rami ter mi dejal:« Stari, prav imaš. Huda!«
Pa kaj mi to koristi, ko pa transparent ni namenjen ne njemu, ne nikomur od ljudi, ki ravno tako protestirajo proti tej skorumpirani kliki in eliti, ki sploh ne kaže kakršnihkoli znakov, da namerava odstopiti z oblasti in se odreči svojim lagodnim položajem?
Prav nič.
A sem vendarle odločen, da grem. Tako kot sem bil odločen, da grem na prve proteste v Ljubljani.
Kaj pa če bodo dojeli, da je precej bolj častno in dostojanstveno, da odstopijo sami, kakor pa da jim nekaj najbolj jeznoritih, sicer pa mirnih protestnikov, čez mesec ali dva, pol leta ali leto, skozi barikade in mimo vodnih topov plane v pisarno, jim okrog kepe pripelje nekaj vzgojnih ter jih za taista, z rdečico oblita ušesa privleče na plano pred hitro ljudsko sodišče?
Tega mi prav zares ni zamuditi.
Grem.
Jutri zarana vstanem, se kolikor toliko obrijem, očedim, stuširam in najem, potem pa z debelim flomastrom na petdeset krat sedemdeset veliko lepenko spišem nekaj izbranih parol , oblečem dolge gate, debele štumfe, dvojne dolge rokave in jo iz mesta, v katerem smo bili v nedeljo priča festivalu domoljubnih pesmi, mahnem v prestolnico.
Sam ali v družbi.
Povsem vseeno mi je.
V nahrbtnik bom del še kako kapo za koga, ki ga bo zeblo v ušesa ter dodatne rokavice in ragljo pa tudi termovko čaja in prisrčnico šnopsa. Zgolj za ogretje podhlajenih okončin ali za podmazati grlo, ko bomo peli kako pesem upora.
Čez deset let, ko morda mojega prvorojenca prešine vprašanje:« Očka, si tisto zimo 2012 bil pred parlamentom?«, mu bom lahko mirno odgovoril :«Da, sine. Bil sem. Zaradi tebe sem bil.«
Naj se to sedaj sliši skrajno romantično, a tako je. Bilo bi me strahotno sram, da bi se tega ne udeležil.
Zaradi potomcev ne. Zaradi rodov, ki pridejo za nami. Zanamci nam ne bodo odpustili, če bomo dopustili, da se ta oblast obdrži.
Zadosti je.
Dvajset let je preklemansko dolga doba za tovrstno izkoriščanje državljanov v svoje pritlehne, oportunistične in sebične namene. Nismo vas za to volili!
In če smo vas tjakaj postavili, vas lahko tudi odstranimo.
Slovenija je kot predolgo zlorabljena partnerica ali žena, oblast pa je njen nasilni mož, ki trdi, da se bo sedaj, ko je vse skupaj eskaliralo do te mere, da se ga hoče znebiti in z njim ne želi imeti ničesar več, le-ta zatrjuje, da se bo spremenil in poboljšal.
NE!
Zadosti je bilo!
Tvoje trditve, da me ne boš več maltretiral, mlatil in poniževal so odveč.
Še več! Žaljive so!
Od tebe nočem več nobenih obljub, nobenih laži in zatrjevanj. Hočem le, da se pobereš in za vedno odideš iz mojega življenja, da mi ne hodiš več blizu in me pustiš zaživeti na novo.
Prekleto bedasto bi bilo, če bi tej napovedani levitvi verjeli.
Zaupanja ni več. Zlorabili so ga. Zlorabili so ljudstvo, zlorabili so položaje.
Se bomo še naprej slepili in svoje modrice pripisovali padcu po stopnicah?
Menim, da je skrajni čas, da jim pokažemo vrata. Potrebno pa je tudi zahtevati vračilo nastale škode in vsega kar so si prisvojili v svojih roparskih pohodih.
Včasih so to počeli z ognjem in mečem, v strah vzbujajočih oklepih.
Sedaj to počnejo z vzvišeno retoriko, v belih ovratnikih in v kravatah.
Morda naslednji ne bodo kaj dosti boljši, a naj bom preklet, če so lahko slabši.
Advertisements
Prejšnja objava
Komentiraj

3 komentarji

  1. Misa

     /  december 21, 2012

    Bravo, tako se govori. Leta in leta so delali na tem, da nas degradirajo in ponižajo, vse tiste, ki smo študirali in bili potencialni strokovnjaki za vnašanje sprememb v družbo, so z onemogočanjem služb likvidirali in nas poslali v koncentracijsko taborišče (na Zavod za zaposlovanje). Na eleganten način so nas poteptali in nam vzeli vse kar imamo. A DOVOLJ JE. Že tako se počutimo na suho nategnjeni z vsemi vašiimi frazami in idiotskimi delitvami, ki ne vodijo nikamor. Le v še večje suženjstvo in hlapčevanje. Da bi morali naši otroci iti skozi še večji drek, si sploh ne predstavljam, zato je zdaj dejansko zadnji možni čas za upor na celi črti. In ko bodo odstavljeni, jih moramo postaviti pred odgovornost – kot praviš: naj vrnejo nakradeno in naj nastavijo svoje riti, da vidijo kako je, če jih nekdo na suho nategne. Naj kar moledujejo za službe in povrnitev ugleda, dočakali ga ne bodo. Naši otroci ne bodo prostitutke zavoljo nesposobnosti in nepoštenosti tistih, ki se sklicujejo za naše izbrance. Naj padejo vse maske! Dost mamo!

    Odgovori
  2. Vito

     /  december 21, 2012

    Mali človek jezen je postal, nebo kosti obiral, raje svinjo bo zaklal.

    Odgovori
  3. špiro

     /  december 21, 2012

    Ker dam nekaj nase, ne grem na proteste. Izvajajo jih leve barabe, da bi spomočjo naroda nagnale desne barabe, ki so na oblasti. Torej, prav zaradi zlorabe naroda, so to še večji podleži.

    Odgovori

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: