Prelomnica

 

Približno čez točno en teden ali če sem zelo natančen, se bom v četrtek 10. januarja z navdušenjem odpravil v kino, kjer si bom ogledal premiero filma, o katerem marsikdo sploh (še) ni slišal.

Ne govorim o kakem skrivnostnem holivudskem projektu z nekaj milijonskim proračunom in kupom priznanih, znanih in dragih igralcev, ampak o slovenskem filmu s povsem neznano igralsko zasedbo, ki je k sodelovanju pristopila nevede, da bo film sploh kdaj uzrl notranjost kinematografov, čeprav je imel bržkone režiser filma, to ves čas v glavi.

Film se je snemal z nula koma jozef sredstev, se pravi brez proračuna, saj investitorjev ni in ni hotelo biti. Še dobro, da ni bilo potrebno plačati še uporabo lokacij, kjer se je snemalo in so jih lastniki odstopili, oziroma dali v uporabo za tiste kadre, ki so se odvijali na bencinski, pošti,  v nočnem klubu itd.
Vsem tem kapo dol, saj bi bila brez njihovega sodelovanja realizacija praktično nemogoča.
Ali pač?

Kolikor sem imel med samim snemanjem možnost spoznati režiserja, bi ta scenarij brusil, pilil in prilagajal toliko časa, da bi se film dalo posneti.
Če ne bi imel možnosti uporabe ambulante, bi pa tistega obstreljenega čefurja zakrpali pri veterinarju. Jaka muda.

Ne bi rad česa izdal ali pa povedal preveč, ampak brez iznajdljivosti celotne ekipe, bi se ta projekt le stežka speljal do konca. Pa se je!
Pa ne le do konca … Speljal se je do začetka!

Ko je bil film zmontiran in pripravljen na predvajanje, se je uvrstil na Festival slovenskega filma. Seveda ne kar sam od sebe.
Uvrstil se je, ker je bil Mišo odločen, da bodo njegov film ljudje videli!
In prvič ga je bilo moč videti ravno tam.  Pa ne le enkrat! Zanimanje zanj je bilo tolikšno, da so mu dodelili celo dodatno projekcijo.

To je pa t’ko, če so skoraj vsi sodelujoči pri filmu ‘ta spodnji’ in potem si hočejo film, poleg punce, staršev, mame in ćaleta, tega ogledati še razne tetke, ujne in strine, da raznih prijotov in jarotov niti ne omenjam …
hahahaha – zaušnica mi ob premieri ne uide – garant!

Pajade … režali so bodo, tako kot takrat, ko sem bistroumno ugotovil, da se še tisti jadan Slovenac piše Bošnjak.
Seveda se je stopnjevalo do še enega njegovega rojaka, Lučkarja. Ki pa se piše Mrak.
A to so vendarle interne scene s snemanja in teh je bilo kar precej.

Preden sem film videl v Portorožu nisem vedel kaj za vraga smo sploh posneli in kakšen je videti končen izdelek. Sedaj vem.
Vem, da bo tu težko reči ‘kolikor denarja, toliko muzike’ ali pa ‘to je to, za tak gnar’.
Nak!

Bi 110 minutni celovečerec Prelomnica, režiserski prvenec, ‘no budget ‘ film, posnet z digitalnimi fotiči, pred katerimi  igrajo naturščki, ki so do sedaj glumili le na carini, da nimajo ničesar za prijaviti, ali pa pri zdravniku zaradi bolniške, kdaj  prišel v Kolosej in Planet Tuš, pod okriljem distributerja Karantanija Cinemas, če le ta ne bi obetal ogledov in bi ne kazalo, da zna v dvorane privabiti gledalce željne akcije in nečesa drugačnega kot smo bili do sedaj vajeni pri slovenskem filmu?!

Jaz bi dejal ;«Ne!«

 

Advertisements
Prejšnja objava
Naslednja objava
Komentiraj

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: