Kot jajce jajcu

Če bi se mi kdaj zgodilo, da bi bil blagoslovljen s starševstvom enojajčnima dvojčkoma, ki bi bila za povrh še enakega spola, bi takoj po ugotovitvi nosečnosti in nuhalni svetlini, ki bi potrdila enojajčnost ter njun normalen razvoj, posedel bodočo presrečno mater za mizo in z njo sklenil sledeči dogovor:
Pod nobenim pogojem ju nikdar, nikoli in nikjer NE BOVA oblačila v enaka oblačila!
Niti enakih kapic ne bosta nosila na svojih enakih prisrčnih glavicah, pa naj bo to še tako prekleto srčkano in prikupno.
Niti pomisli naj ne, da bi ju poimenovala z rimajočimi se imeni kot to storijo nekateri in sta fantka Marko in Žarko, dekletci pa Sanja in Manja., ali pa z enakimi inicialkami, denimo Brane in Borut ali pa Metka in Mojca.
V najbolj divjih in norih sanjah naj si ju ne predstavlja kot zmagovalca na festivalu najbolj podobnih si enojajčnih dvojčkov.

Ne razumem fascinacije ljudi nad dvojčki.
Sploh ne nad temi, ki so si podobni kot jajce jajcu in še potem, ko so že odrasli, hodijo okrog skupaj v enakih hlačah in srajcah in jaknah ter čevljih, enako počesani in so si na las podobni. Meni je ob njih milo rečeno neprijetno.
Ne vem zakaj. Morda kar čakam, da bosta istočasno spregovorila natanko enake besede, ko pa si menda znajo brati misli in čutijo tisto kar čuti oni drugi, četudi je ta po nekem čudnem naključju kilometre in kilometre proč.

Je ta njihova domnevna vez, res tako močna ali jih njihovi debilni starši namesto, da bi jih vzgajali kot individualne in samostojne osebe, vzgajajo kot polovico nekega para in jih s tem zafukajo, da si niti čevljev ne zmorejo zavezati brez prisotnosti svoje sestre ali brata?

Težko si predstavljam, da so enaki, ker so radi enaki in čeprav je mogoče res ljubko videti dva povsem enaka dojenclja v vozičku kako cuzljata enaki dudi, ni prav nič ljubko, če dva štiridesetletna desca sedita v lokalu na kavi en drugemu nasproti za mizo in sta en drugemu zrcalna podoba.

Bolj srh vzbujajoče kot identična dvojčka z istim izrazom na obrazu in istim nasmehom, sta identična dvojčka z istim izrazom na obrazu in istim nasmehom, ki imata poleg sebe … identični dvojčici.
Ki imata prav tako isti ksiht, isto pričesko, enaki pentlji v laseh in sta obe v enaki preklemanski obleki z enakim cvetličnim vzorcem in enakih balerinkah, njuna moža pa sta prav tako oblečena povsem enako … z enakimi zavihanimi brki in enakim zataknjenim nageljnom v gumbnici srajce. Enake kakopak.
Kar naježim se!

Brrr, kar zmrazi me, če pomislim, da bil imel to srečo in bi bil JAZ enojajčen dvojček.
Vzgojen tako, da bi mi dejstvo, da ob meni ves čas stopica takisti klon, moja kopija … ali pak jaz njegova, ne povzročalo prav nobenih preglavic.

Niti predstavljati si ne morem, da se ti ljudje res odločijo biti enaki, ker so to radi.
Kako to da eden od njiju enkrat ne reče:’ Ti jaz bom pa brke in brado pustil rasti, na živce mi gre, da si povsem trezni ljudje manejo oči , ker mislijo, da vidijo dvojno …’

Zdajle so mi šle pa kocine pokonci, ko sem se spomnil da se včasih dvojčki, ki so bili ob rojstvu ločeni, potem čez leta srečajo v kakem letovišču in so prav tako enaki!
Prejoj! Mar je res ta vez tako močna, da se obnašajo in strižejo in češejo in oblačijo povsem enako četudi niso en ob drugem?

Ali je to samo v filmih?

 

Advertisements
Prejšnja objava
Komentiraj

4 komentarji

  1. Dvojcki so izredno fascinantna bitja. Skoda, da jih nisi imel prilike poblize opazovati. Enojajcni dvojcki ne morejo biti nasprotnega spola, dvojajcni pa lahko. Pri nas imamo dvojcici, pri katerih je edina podobnost to, da imata istega oceta, mamo in dan rojstva. Sicer pa sta si razlicni bolj, kot sta si podobni dve sestri.

    Ni vedno tako, da enojajcne dvojcke oblacijo starsi v ista oblacila… lahko imata dvojcka tako tesno povezavo, da skorajda ne locita, kateri je oni drugi (“vscipni me, da vidim, ce boli… ce ne, potem si ti”).

    Nasi dvojcici sta razvili cisto svoj jezik in nacin izrazanja… ena je pricela govorit dokaj zgodaj, druga pa ne… nam je morala sestrica prevajat, kaj govori…

    Se pa sprasujem, od kot taksen odpor do dvojckov??? Jaz, pa verjamem da se marsikdo, sem totalno fascinirana z njimi.

    Odgovori
  2. SB

     /  april 23, 2013

    mogoče en popravek: …da bi bil blagoslovljen s starševstvom enojajčnima dvojčkoma, ki bi bila za povrh še enakega spola…

    enojajšni dvojčki so vedno enakega spola 🙂 edino dvojajčni dvojčki so lahko različnih spolov…

    Odgovori
  3. Tako kot je mneni nenavadna fascinacija nad njimi je tebi nenavaden moj ‘odpor’, čeprav gre za sarkastičen zapis in ne, da se mi dejansko ob njih postavijo dlake pokonci. Zuzzu, seveda ni vedno tako, govorim o tistih, ki jih.

    SB – hvala za popravek. Ves čas sem imel v glavi enojajčne dvojčke, tako da o tistih dvojajčnih niti pomislil nisem. Bom pustil tako kot je,saj bbi bil tvoj komentar potem nelogičen. Hvala 🙂

    Odgovori
  4. Muca Maca

     /  november 28, 2013

    Jaz imam pa dve kolegici, enojajčni dvojčici. Čeprav ju je vizualno mogoče lepo ločiti (preko telefona biti ne), sta si karakterno čisto različni. Tudi vidi se, katera od njiju je bolj dominantna. In če bom kdaj sama imela dvojčka, v kar dvomim, ne bosta isto oblečena. =)

    Odgovori

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: