Dotik profesionalca

Glasba je donela po parkirišču, čeprav so bila okna najetega prostora za rojstnodnevno praznovanje tesno zaprta.
Prišel sem med zadnjimi, tako da sem že vstopajoč skozi hodnik zaznal dve vitki ženski silhueti, ki sta plesali na masivni leseni mizi, obuti v visoke petke in se zvijali ob zvokih neke technodance muzike.

Voščil sem slavljencu, ta mi je natočil šilce jegra, pivo pa sem si na njegovo pobudo kar sam postregel iz hladilnika.
Zadebatiral sem se z nekimi ljudmi, ki sem jih videl prvič v življenju, a mi tema pogovora nekako ni ustrezala, zato sem se hkrati z očmi sprehajal po zvijajočima se plesalkama, njunih ritih v oprijetih kavbojkah, podzavestno pa sem čutil poglede nekoga drugega na sebi.

Ko je ena od teh dveh prištorkljala mimo v majici z napisom ‘Do you want to be my lover?’, pod njim pa podanimi možnimi odgovori ‘yes’, ‘maybe’ in ‘no’, slednji na njeni desni joški, negotov odgovor v sredini, pritdilen pa na levi, sem jo dregnil, če je ta anketa še aktualna in ali se odgovor nanjo poda ustno ali z dotikom, sem dobil od nje, da me itak ne sliši, ker muzka tok seka.

Pokazal sem na napis maybe, nasmehnila se je in odpeketala naprej.
Pogledi, ki sem jih čutil na sebi, so končno dobili glas in lik.

‘Prvič te vidim, si slavljenčev prijatelj?’
‘Res je, pa ti?’
‘Midva se poznava že dolgo,dolgo časa. Nekako izgubljeno mi deluješ, kot bi se dolgočasil, ne sodiš v tole družbo.’, mi je dejal ta suhljat možakar, ki pa je izžareval nek poseben vibe.

Pogovarjala sva se ves večer o vsem mogočem.
Kadar je šel po pivo, ga je prinesel tudi meni in kadar sem šel ponj jaz, sem prav tako vzel dve steklenici.

Med pogovorom sva skoraj istočasno segla v žep, izvlekla mobilnik in en drugemu rekla za številko.
————————————-
Čez nekaj dni sem ga poklical.
Povabil me je k sebi.

Ko sem prihajal po ulici, me je pričakal pred hišo. Segla sva si v dlan, on pa me je prijel za ramo, rekoč, da ni mislil, da ga bom poklical, še manj, da bom prišel.

Vstopila sva v lično urejen prostor z dišečimi svečkami on pa mi je rekel, naj se slečem in da pride takoj.
‘Kar takoj ali kaj!?’, sem pomislil, a sem se vseeno slekel do pasu in ostal v cargo kratkih hlačah, saj sem sezono že začel.

Ko seje vrnil, mi je zopet kar naravnost velel: ‘Ulezi se!’, potem pa nadaljeval:’Prvič, kajne?’
‘Res je.’, sem mu odgovoril.

Ležal sem na trebuhu, in v pričakovanju tuhtal, če je res tako dobro kot pravijo.
Mirno vam lahko povem, da je bilo božansko.
Njegove krepke roke so drsele po mojem naoljenem telesu, od podplatov do vratu, čez hrbet in nazaj.
Povsem sem se sprostil …

Res ne vem zakaj nisem že prej šel na masažo.

Advertisements
Naslednja objava
Komentiraj

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: