Mavrični nasmeh modrega poletja

suhljat in grotesken belkast otrok
sedi na orjaškem modrem stolu
obletava ga sedem gromozanskih
črnih metuljev ali so morda krokarji

svetlolasa slikarka v črnem objokuje
svojo usodo in ne odpira vrat nikomur
temveč nemo opazuje svojo stvaritev
kamor je izlila svojo tesnobo in žalost
svojo izgubo samoto nemoč in trpljenje

potem ko ga mulca iz klape opozorita
da sta jo skozi zaprto okno slišala hlipati
upokojeni mornar vlomi v njeno domovanje
kjer jo najde oklepajoč se uokvirjene slike
objokana sama in bleda je zazrta nikamor

ne morem se poistovetiti z njeno usodo
vendar pa razumem potrebo po biti sam
težnjo po izražanju svoje trpke bolečine
olajšanju ranjenega srca duše in uma

s pokrčenimi koleni sedim na postelji
vrata in okno sobe sta tesno zaprta
solze mi polzijo po licih boli me glava
brado imam popolnoma premočeno

Donde estas Chanquete?

Advertisements
Prejšnja objava
Naslednja objava
Komentiraj

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: