Zlopamtilo


Enkrat, morda dvakrat letno me prime nostalgija po tistem preklemanskem mestu v naročju planin, kraju prenekaterih nezmožnosti, mestecu zapravljene mladosti in neizkoriščenih potencialov, zaprtih fabrik in zapitih lokalnih genijalcev, ki se niso – tako fizično kot tudi mentalno ne – premaknili niti za meter, vseeno pa te kakšen pogleda zviška, češ ‘ti si tista pička, ki je odšla od tu’, vmes navrže kako opazko na korenine in feferone, vse to vzameš v zakup, obenem pa kot izhodišče za naslednjič in si sam pri sebi rečeš :’niti slučajno ne hodi blizu brez vsaj treh pofukanih pekočih paprik, ki mu jih boš lahko zatlačil v goltanec!’

Je pa v tem mestu tudi precej ljudi, ki jih rad srečam, z njimi poklepetam, en drugemu rahlo okajeni zmoremo celo priznati, da se je pa vendarle vsake toliko lepo videti, in da bi ne bilo slabo to storiti večkrat, da bi pa v čim krajšem času srečal čim več ljudi, je obisk ‘domače grude’ vsekakor najbolje izpeljati ob celotedenskem festivalu, ki poteka v središču mesta in se dogaja okrog, pod in nad glavnim štabom, kjer smo nekoč preživeli več časa kot je bilo potrebno in kot se tudi spodobi ter je bil dom izven doma nekaj propadlim generacijam.

Za tistimi istimi mizami sem v treh dneh govoril z  vsaj tridesetimi ljudmi. Enih sem bil sila vesel, drugi so bili zelo veseli mene, s tretjimi smo bili nekako enako veseli en drugega, spet z nekaterimi nisem izmenjal več kot vljudnostnega živjo, morda še stisk roke, zadnji dan, ko je bila menda tudi luna nekako v polnem šusu, pa sta se našla v roku nekaj ur dva osebka, ki sta bila dokaj nedoločljiva …
Imela sta mi namreč veliko povedati, a od povedanega nič lepega.
Bila sta navdušena, da imata priložnost mi vreči v fris svojo nekaj let prekuhavano zamero in kaj sem drugega hotel, kot jima to pustiti.
‘Skašljaj se’ … sem si rekel, ko mi je najprej osebek ženskega spola s svojo roko na moji rami prav zlovešče privoščljivo razlagal, da za ‘vsazga palca rase’ in podobne ruralno malomeščanske brihtnosti, ki mi jih je postregla tople in za poobedek odrezala še kos plesnive pogače ‘zdaj si pa sam videl, kako je to …’
Kot bi to ne bilo zadosti, sem kasneje požrl še cel ‘slow food’ z desetimi hodi od osebka moškega spola, ki me je pital z vsemi zamerami iz preteklosti, z vsemi opazkami in komentarji o mojem zdajšnjem življenju, kot tudi o življenju mojih bivših, njihovih sedanjih tipih, njihovih naraščajih, kot tudi o mojem videzu, mojem pisanju, izražanju, pretvarjanju, moji hinavščini in preračunljivosti, udejstvovanju v filmu in vse ostalo, kar sem takole mimogrede slišal, ko je prek mize bevskal vame svoje frustracije in žaljivke, ki so se mu nabrale v vseh letih, ko je končeval nad mojo podobo v svoji glavi.

zlopamtilo

Prešinil me je dokaj nelagoden občutek, da nekdo o meni toliko tega ve … Neresničnega, izkrivljenega, že davno preraščenega z mahom v pozabi, nepomembnega. Vsaj polovice dogodkov, kjer sem se mu tako globoko vtisnil v male možgane, se niti ne spomnim. Tiste, ki se jih, se jih spominjam drugače in sem večkrat zmajeval z glavo nad njegovo primitivnostjo, ki bi mu jo zavidal še Giga Moravac.
Vseeno pa se je čutil dolžnega, da mi natoči nekaj kupic čistega vina iz lastnega vinograda, ki se mu je v vseh letih metanja pikad v mojo sliko, skisalo. Še dobro, da jih je požlampal sam …
Med njegovim drekanjem in bruhanjem sem se počutil nenavadno.
Presenečen nad svojo mirnostjo, nad mojim neodzivanjem in njegovim konstantnim enournim teženjem, ki se je spremenilo le v neprijeten šum z one strani mize, sem se zavedel, da bi mu najbolj ustregel, če bi mu protivil, če bi se spustil z njim v besedni dvoboj in mu dal izgovor, da me trešči na gobec. Kar je bržkone hotel tudi doseči.

Samozadostnost, samovšečnost in prepričanost vase in v svoje retorične sposobnosti, je vsakič, ko se mu je zazdelo, da me je v določenem segmentu res dobro zakajlal poudaril z gromkim smehom, ki se ga začuda ni nalezel nihče od prisotnih in se je ob svojih bistroumnostih režal kar sam. Če bi imel količkaj krčanske duše bi se mi najbrž zasmilil.
Takega patetičnega izpada v življenju še nisem doživel, niti se nisem zavedal, da sem se koga, s katerim nisem bil v nikakršnem seksualno čustvenem razmerju, tako močno dotaknil in zaznamoval njegovo življenje, da zmore govoriti o meni, oziroma čezme celo jebeno uro.
Nisem prepričan, ali je s stavkom ‘veš … nikoL te nisem maral …’, samo potrdil in podkrepil mojo ravnodušnost ob slapu verbalne diareje, ki se je valila iz njegovih ust, saj mi je pravzaprav odleglo, da taki osebi nisem všeč, ali pa je povzročil v svoji betici cel orkan, ki mu bo vrtinčil njegove misli do naslednjega srečanja in bo dojel, da je bil ves čas pravzaprav prikrit pederajs, nesrečno zaljubljen v mojo kilavo podobo, ki ga je tako nemarno in ignorantsko zavračala, da je iz zatirane čustvene navezanosti, vrsto let kopičil podatke, kje vse sem z njim (domnevno) grdo ravnal, se mu posmehoval, izkoriščal njegovo prijaznost in gostoljubnost ter se mu tudi sedaj, ko mi je vse to stresel na mizo, kot zaljubljena najstnica vrečo neodposlanih odišavljenih pisemc, ob katerih naj bi mi počilo srce in bi prepoznal kako krivičen sem pravzaprav v resnici bil do tega tankočutnega bitja, sploh nisem odzval.
Ne vem, kaj natanko naj si mislim. Kaj čutiti. Me pa preveva nek občutek, ki bi ga morda lahko poimenoval kot pomilovanje.
Drugega kot pomilovati nekoga, ki zmore memorizirati toliko krivic, ki sem mu jih bil menda storil, povzročil toliko trpljenja in gorja, da ga je žrlo in mučilo vrsto let, ne uspe pa si reči, ‘ ko ga jebe kretena’, res ne morem.

Če bi hotel od mene opravičilo, priznanje in kes, bi jih najbrž dobil, če bi ne bilo to soočenje videti kot maščevalen, psihopatski izliv besa in gneva, pomešan z bolestno domišljijo nekoga, ki mi ni nikoli deloval kot uravnotežena osebnost in je bil v mojih očeh vedno nagnjen k pretiravanju ter laganju v lasten prid. Ne vem, če mu je kaj odleglo, ali je imel še kaj jeze v sebi, ko je legel ali pa je olajšan zaspal. Vem pa, da bi jaz nekoga, ki se ima za tako zelo nenadjebljivega, superiornega, fantastičnega in oh in sploh krasnega, pravičnega in poštenega težko tako zelo zjebal, da bi mu pustil tako hudo globoke brazgotine na možganskem deblu in hrepenečem srcu.

O moj bog!
Kaj pa če sem jaz odgovoren, da je povsem prijazen in uvideven, uglajen in manirlich mladenič postal navaden zahojen, primitiven drekač, ki se poslužuje najbolj podlih in nizkotnih udarcev in se ne ustavi niti ob omembi otrok!?
Prejšnja dva dneva sem brez težav spal, a sem se sedajle za moj spanec v prihodnjih dneh kar malce zbal, saj sem se ob tej možnosti zdrznil in za trenutek zavrtel film nazaj v preteklost …

Ne!
Vedno je bil pomilovanja vreden, sebičen, narcisoiden, zahrbten, zaupanja nevreden drekobrbec, ki je bil pač v določenem obdobju nesmiselnega zakajanja, pijančevanja in dnevogubljenja, eden od osebkov, s katerimi sem imel čast spoznavati človeško psiho, moralo, etiko in vse kar nam ljudem kot dominatni živali na tem planetu manjka.

Fala za izkušnjo, marsičesa sem se naučil.
Lekcija osvojena.

Advertisements
Prejšnja objava
Naslednja objava
Komentiraj

2 komentarja

  1. Dobro vem o katerem kraju govoriš. Tudi meni je njihova mentaliteta dobro znana. Odlično spisano!

    Odgovori
  2. Vasilij

     /  julij 13, 2014

    V Sloveniji je malo krajev, kjer ne naletiš na podobne zgodbe! Ko se pa srečaš s takim osebkom imaš pač tri možnosti – prvo si opisal sam, druga je, da se na prvo žaljivko dvigneš in brez pozdrava odideš! Tretja je pa povezana z njegovim obiskom urgence, če se ti seveda da prvič udarit po opici in drugič po dreku! Ma, najbolje je vstati in iti, ker potem mu zmanjka strelovod, za izstreljevanje svojih nakopičenih frustracij! 😀

    Odgovori

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: