Suicid je treba ubit

hangon
Dovolite mi, da čestitam vsem cagavim pizdunom, ki nis(m)o zbrali dovolj jajc ali pa so bili presmotani, da bi jim zastavljeno dejansko uspelo, ter se jim je poskus samomora ponesrečil ali pa izjalovil.
Očitno so nekateri res nesposobni do amena, da se jim niti fentati ne uspe in morajo svoja bedna ter vsega zaničevanja in pomilovanja vredna življenja nadaljevati, čeprav bi jih raje obesili na tram na podstrešju in se zazibali v onostranstvo, s tem pustili vse za seboj, se otresli vseh tegob in težav, ki jih tarejo in so jih tudi dokončno strle, da so si rekli ‘navaden niče sem, ničvreden bednik, ki ga nihče, četudi bi se vžgal, ne bi niti poscal’ in izberejo soočenje z bridko smertjo.
Danes je namreč Svetovni dan preprečevanja samomora oziroma boja proti samomoru in če tole bereš, potem si ga, oziroma ga nisi še,  zgural do konca – juhej! in si še med živimi. Radost in veselje!

Kaj, ko bi se raje lotili, da bi bil naš vsakdan, Svetovni dan odpravljanja razlogov za samomor in bi sčasoma postal sleheren dan – dan brez misli na samomor? M? Da človeka niti enkrat samkrat ne bi prešinila misel na most, štrik, vlak, žiletko in vse ostale izhode v sili, ki se porodijo v glavi obupanca? Da bi mu niti na misel ne prišlo, da je samomor najboljša možna varianta? Težka, kaj? Seveda je težka, ko pa odločitvi za samomor (pre)pogosto botruje tako banalen faktor kot je denar.
Marsikdo, bi se z mano, seveda ne strinjal in bi rekel, da to pak ne drži, da je mnogokrat pomemben dejavnik tudi psihično stanje človeka.

Zdaj pa roko ven izza gat, pa na herc.
Z vsem tem se je lažje spoprijeti, če imaš denar za najemnino, položnice, hrano in konec koncev za frdamanega psihiatra. Mnogo lažje si je reči ‘ok, vse to kar me pesti, se da odpraviti z odkritim pogovorom z nekom, ki se na tovrstne reči spozna in mi bo znal svetovati, kako prijeti bika za roge in se mu ne pustiti pomendrati.’
Če grem lahko k zobozdravniku, kadar mi gnije šestica, ker sem pač površen pri ščetkanju zob ali pa kadar se v pijanosti prekucnem čez smetnjak in si raztrgam golen, zakaj bi ne mogel iti k psihiatru in priznati, da imam težave?

Ker je stigma biti malce čez les, biti premaknjen, usekan, ruknjen.
Tako kot je stigma biti tisti čigar fotr/teta/ded/ stric, se je navezal.
Ampak tisto je stigma nekoga drugega. Ne tistega, ki ni šel v ambulanto, ampak z vrvjo v drvarnico.

Še dobro, da imamo take dneve kot je današnji, da se lahko borimo proti samomoru.
Ker samomor je tisti grdi, grdi stric, ne tisto kar do samomora pripelje.

Tako, da vsa čast ti, prebunkal si suicid, prav mu je, kajti danes se res ne spodobi vzeti si življenja, če pa te slučajno prime fentat se jutri, pa bodi karseda temeljit, kajti jutri je – kako prikladno – Svetovni dan prve pomoči in bi bilo sila jadnikavo, če bi te ubožca rešil reševalec ali pa bognedaj sosed …

 

Advertisements
Prejšnja objava
Naslednja objava
Komentiraj

2 komentarja

  1. In s tem, da se zacingaš, vržeš pod vlak, skočiš z mostu brez elastike, ne samo da odvržeš svoje težave stran – le preneseš jih na nekoga drugega. Tako bo, dokler si življenja ne bo vzel zadnji samomorilec.

    Odgovori
  2. Vasilij

     /  september 10, 2014

    Hja, ko sem se upokojil, sem za opravljeno delo dobil pokojnino – ne mnogo, pač toliko, da bi lahko šel v dom in si kupil na mesec še škatlico viagre, če bi kakšni moji sotrpinki kje kaj brnelo in bi motila nočni mir! Dvajset let kasneje mi za dom manjka 200 €, da o brnenju ne bi razpravljali! O domu za onemogle lahko torej samo še sanjam! No, saj ni hudo, dokler nisem še povsem onemogel! Nekako trenutno še krpam vse potrebno za življenje, čeprav je vse težje in kmalu ne bom tega več zmogel! Ko bom končno onemogel, mi preostane dvoje:

    1) Počasna smrt v kakšnem jarku, ker bom zaradi nezmožnosti plačevanja položnic in pokrivanja življenjskih stroškov ostal brez doma!

    2) Hitra smrt na koncu kakšne vrvi, ali pa s svinčeno tableto v glavi! Ta druga možnost mi je bolj všeč!

    Izbira ni kaj prida velika – razlika pa je izključno v tem, koliko časa traja trpljenje! Ker nočem, posledic svoje nezmožnosti, da poskrbim sam zase, preložiti na pleča svojih otrok in bi jim rad kaj zapustil, je ta druga opcija verjetno edina, ki preostane! Čeprav so za to moje stanje krivi politiki, ki so uničili gospodarstvo, sedaj pa nam jemljejo pokojnine, ker jih pač ni več kje vzeti, bom moral na stara leta poseči po radikalnih ukrepih in ne bom imel kaj prida izbire! Tako je, žal, življenje na tem svetu! Če res obstaja reinkarnacija, potem si bom moral za naslednje življenje izbrati nek malo manj pokvarjen in zajeban svet!

    Odgovori

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: