Vstaja!

Spet se obeta vseslovenska vsesplošna vstaja, revolt proti vladi, tajkunom in vsemu kar je krivičnega, podkupljenega in gnilega v dolini Šentflorjanski. Politikom, barabam, črnograditeljem in goljufivcem, ki so po večini v vseh naštetih funkcijah hkrati, pa se ob teh napovedih zagotovo tresejo hlače in šibijo kolena.
Od smeha …Zdaj ste se spomnili ponovno revolucionalizirat? Na pozno jesen? Pred zimo?
Povsod so imeli ‘pomladi’, a ker smo mi od nekdaj malce posebni, bomo imeli pa jesen.
Zakaj pa ne, presneto?
Saj jesen tudi prinese spremembe.
Drevesa in grmičevja odvržejo listje in so gola, ptice odletijo na jug, polja so prazna. Precej podobno razmeram, ki vladajo.
Tisti, ki ima kaj pod palcem, bo šel nekam na toplo, srkal bo koktejlčke, mi pa bomo goli in bosi opazovali opustošeno pokrajino in simbolično srebali lipov čaj.
Očitno vstajniki pričakujejo, da bomo pri nekaj stopinjah nad ničlo cepetali in zrli v fasado praznega poslopja slovenskega parlamenta, ker ob petkih popoldan ali pa ob sobotah tam tako ali tako ni nikogar.

Naj tulim v zatemnjena okna?! Ona so kriva, kenede?
‘Jebite se zatemnjena okna slovenskega parlamenta!’

V policiste?
‘Dol s slovensko policijo v prekratkih in spranih hlačah ter z zastarelo opremo, uuuu- aaa!’

Ravno tako morajo stati na mrazu, le da oni res morajo za tistih ušivih 700 evrov z dodatki gledat blesovce, ki so se spravili dret na prazno stavbo, saj so tudi čistilke že odšle domov.
Ne eni, ne drugi si ne zaslužijo mojega gneva.

Zakaj niso bile vstaje in protesti čez poletje?
‘Ljudje so na morju, na počitn …’

Kje so!? Kaj so!? Na počitnicah!? Na morju!?
Ne me jebat!

Kurc gleda potem revolucijo!
Naj tam stojim z nekom, ki se repenči, ker si ni mogel iti z družino sončiti riti v Turčijo, v hotel s štirimi zvezdicami, kjer bi imel all inclusive, ampak si je lahko privoščil le deset dni Dalmacije v najetem apartmaju pri gazdarici, ki jim je vsak dan menjala posteljnino, zvečer pa pekla girice in hobotnico, jim natakala vina, pa še za domov jim ga je dala, olivno olje pa so dobili za pet evrov po litru?
V šotor v pofukan kamp v Fiesi zagotovo ni šel …

Zdaj pa tam kriči in žvižga, v zrak tišči ličen transparent, ki ga je dal plastificirati, da mu ne uniči laserskega tiska osovraženega politika ali tajkuna, ker mu je mar za Slovenijo in se pri tem glumaško huduje v objektiv prijateljevega Samsung Galaxy, preden spizdita na kuhančka k Žmavcu ali pa v Dvorni bar al’ kaj je že tisto na vogalu Židovske, kjer je pivo toliko kot jebena pizza v Parmi?

Medtem ko se bom tam prestopal, rahlo pokrehaval in se spraševal, če se ne bom nemara prehladil, bo naša vrla miličniška služba poskrbela za odpravo mojih dvomov in privlekla vodni top, pripomoček, ki bi se ga sredi julija ali avgusta sila razveselil in nas s curkom malce ohladila. Bolje rečeno podhladila.

‘Ja, že, nooo. Saj maš prav, ampak julija in avgusta je pazen parl …’
A to je to?! Takrat je prazen? Zdaj je pa kakšen? Nabito poln?

Če kdo vidi smisel v teh petkovih pop revolucionarnih srečanjih naj me prosim razsvetli, ker ga jaz ne.

Parkirišče med Cankarjevim domom in Namo se bo bolj kot prostor, kjer so se dogajale korenite spremembe, ljudem vtisnil v spomin kot plac, kjer so se dobili preden so se ga šli nafukat na Metelkovo, v Cirkus, Rog ali pa kako drugo zbirališče sprememb željnih državljanov in državljank te podalpske banana republike, v kolikor v denarnici imaš za pivo ali dve, flašo vina ali kar koli že je tisto, kar ti bo za en večer odvrnilo misli od tega sistema in sveta v katerem je pohlep vrednota in se tudi tam, kjer naj bi bili združeni za isti cilj, boljši jutri in skupno prihodnost kažejo predvsem razlike med protestniki.

Eni bi radi odstranitev bande lopovske in pravično ureditev, spet kdo drug pa v tem vidi priložnost, da se bo nekdo, ki mu je ljubši od tega sedaj, zavihtel v sedlo in karavano popeljal v isti prepad le skozi drug ovinek.

Jarek pa je kot kaže neizogiben, ker drvimo z neregistriranim avtobusom po avtocesti demokracije z dotrajanimi pnevmatikami, praznim rezervoarjem in norcem za volanom, ki toči gorivo na puf in niti pod razno ne namerava skreniti z začrtane poti ali bog ne daj obrniti.
/ uuu, tole so pa take primerjave, da bi mi jih še kak minister zavidal/

Srečno vožnjo. Vi kar gon’te.
Jaz bom medtem na zadnjem zicu eno oddremal.
Zbud’te me, če preživimo.

Advertisements

Vedenje

Vem da misliš name.
Vem, da veš, da vem.
Včasih zaslutim tvoj
pospešen utrip srca.
Začutim tvojo bližino
čeprav si daleč stran.

Začutim tvoj nemir.
Tvojo željo po stiku.
Po vnovični združitvi.
Začutim tvoj dvom.
Strah ker ne veš ali
bi se ti sploh oglasil
in kako bi odreagiral.

Pokliči jebemti
pa boš vedela!

Čut

če bi mi kdo
pred leti rekel
da je moč čutiti
nekoga na
desetine
kilometrov proč
bi se mu bržkone
posmehoval

sedaj se
sprašujem le
če ta nekdo
čuti mene

Futr mein ego

Pozor!
Po svetu so poleg klasičnih vampirjev, ki ti izsesajo kri in te spremenijo v nesmrtnega, (če se jim le tako zazdi) pričeli pustošiti še okrutnejši, nevarnejši in v določenih primerih ravno tako seksipilni kot tisti vampirji iz novodobnih sag, kjer ne veš ali ti bo ostrozobi lepotec posesal tiča ali žilo na vratu.
Le te, je evolucija iz grdavšev, kakršen je bil Nosferatu pripeljala do podobe, ki je na moč privlačna. Nič več ne zalezujejo svojih žrtev po temnih kotičkih in mrakobnih uličicah prepojenih z urinom, temveč svoje žrtve zalezujejo … ne, ne – zapeljujejo po nočnih klubih in barih. Prežijo z nasmehom.
Naj mi poznavalci ne zamerijo, ker nisem tako podučen, kje vse se jih da srečati, saj konec koncev niti ne govorim o njih.

Govorim o drugačni vrsti. Govorim o energopirjih. Vampirjih, ki se futrajo z energijo drugega človeka.
Ti okrutneži so ‘day walkers’, sonce jim ne škoduje, prav tako ne česen in ne srebrni križi.
So prijazni, razumevajoči in odprti. No, vsaj sprva tako delujejo … Tako kot vsi prevaranti in goljufi.
Imajo pa velikanski, požrešen EGO!
Ta pa zahteva hrano! Energijo! Štrom!
Požre sleherno pozitivno opazko, zahteva jo, vedno več in več jih potrebuje, od vedno več ljudi, novih in novih trepljanj po rami, pohval in ploskanja. Zahteva pozornost!
Kadar človek dojame, da mu služi le kot energijski obed in da mu je zgolj prehransko dopolnilo je že prepozno.
Te že cuza.
S hranjenjem svojega nenasitnega ega nadaljuje tako, da ti vrača negativno energijo. O tebi začne kuti zgodbe o tvoji ničvrednosti s čimer poudarja svojo namišljeno večvrednost.
Samega sebe privzdigne tako, da ti stopi na rame in te tlači globlje v blato, hkrati pa ti ponuja roko, da te bo izvlekel.

Energetski vampir te pusti na tleh. Izžetega, izmučenega, praznega.
Z brez izraznimi, praznimi očmi in eno samo mislijo.

WTF!?

Ne pomagajo ne energetski napitki, ne obkladki niti meditacija.
Pomagajo le široko odprte oči!
Torej uč na pecelj, ker nikol’ ne veš, če se pizdun ne hrani ravno v tem trenutku.

ego

Gospodu, kar je gospodovega

ho, ho!

Gospod župnik tega, da od teh centkov ne plačajo nič davkov, in da so te centke vrgli v pušico verniki, ki so malce manj zajetni čez pas kot njegova visokost ter, da bi lahko te centke lahko vrgli tudi v hranilnik,to je pa bržkone ob silnem šoku ob pogledu na mizerne centke pozabil povedati.
Tudi tistega, kar se je v nedeljski nabirki nabralo poleg teh centkov ni pokazal …
Samo uboge centke je stresel v svojo tolsto dlan, tle bakreni centki pa so ob njegovem ogromnem pečatnem zlatem prstanu, roko na srce,res videti prav klavrno.

‘Kamen na kamen palača, zrno na zrno pogača.’, gospod župnik kot kaže, še niso slišali.
Tudi o skromnosti in o tem, da se podarjenemu konju ne gleda v zobe, bi ga bilo treba malce podučiti.

Morda bi mu lahko kdo pokazal tudi članek, v katerem piše, da so fantiču denar, ki ga je dobil za oddan star papir, upoštevali kot prihodek in je potem njegova mama ostala brez otroških dodatkov, saj se otrok preživlja sam (!?), čeprav ne vem, od kdaj lahko pri nas služijo tudi otroci.

Se vračajo časi pestrn in pastircev?

Gospod župnik. Res Vas je lahko samo sram.

Prav tako je ‘zabaven’ komentar, da nek župnik tam za svojo! cerkev menda ne bo šel na trg in prodajal kipcev ali ne vem česa, da bo lahko plačal davek.
Posmehljivi pa znamo biti, o ja.

*zapis se nanaša na spodnjo povezavo, ki vas bo nedvomno pogrela.

http://www.24ur.com/bin/video.php?media_id=61308310&section_id=2&article_id=3981749

Benz gre dol!

Woohoo!
Vesolje veselja in radost, prešernost in vzhičenost!
Nepopisna sreča me je obšla, ko sem sinoči čul vest, da se bo pocenilo gorivo in bom vkolikor bom natočil poln rezervoar prihranil – reci, piši, zabeleži, na koledarju datum zacahni – polna dva(2!) evra!

Tuhtam, ali naj tisti kovanec uokvirim skupaj s sliko z bencinskega servisa, kjer bom kot Borat z obema dvignjenima palcema stal poleg točilnega aparata, na katerem bo izpisana številka 66 pri ceni in 50 pri litrih, pa sem se spomnil ene manjše težavice, ki moj šegav načrt krasno sfiži in se lahko mirno slikam z nekaj bakrenih kovančkov na dlani, kolikor jih bom prihranil, če bom natočil dizla za dvajset evrov.

Še vedno pa bo ta prihranek bolj realen, kot je resnična sama pocenitev, če upoštevamo dejstvo, da novčič za 0,2 centa NE obstaja in da imam včasih, kadar točim gorivo, občutek kot bi moj avto poganjale solze neizprosnega sadista ali pa semenska tekočina prikupnih pand, ne pa nekaj kar se vsakodnevno črpa in leži v skladiščih po svetu v gromozanskih količinah, četudi nas že dvajset let prepričujejo, da bo fosilnih goriv zmanjkalo, obenem pa še vedno izdelujejo vozila na izključno ta vir energije.

Še bolj bedasto se mi zdi, ko najprej ceno dvignejo, mi skomignemo z rameni češ ‘ kaj češ, kola je, takla mamo …’, ko pa jo potem spustijo pa smo vsi ‘juhej, benz je šel dol!’, oziroma nismo, le novico nam servirajo na tak način.

‘Najbolje prodajani 95-oktanski bencin bo cenejši za 3,9 centa, dizel pa za štiri cente.’

Resno!? Pri znesku 1, 435 evra za liter je to novica vredna obešanja na veliki zvon!?
Naj jih pes poščije in maček pobruha.

Zdi se mi nekako tako, kot bi starši svojemu potomcu žepnino dvajsetih evrov znižali na 16 evrov, kar ga seveda potolče in razžalosti, naslednji mesec pa bi mu jo dvignili na 18, s čimer ga seveda strašno razveselijo.
Če bi upošteval, da jih je pred dvema mesecema dobival okroglih dvajset, bi ne bil več tako vesel, saj bi ugotovil, da je še vedno za dva evra na slabšem kot prvotno.
_________

Poznate tisti hebrejski vic, ko pride možak k rabinu, mu potoži, da je v njegovem malem domovanju vse prej kot udobno, saj poleg njegove žene in treh otrok z njimi biva še tašča in njegova ostarela teta, in naj mu velecenjeni um svetuje kaj storiti?

Ne? Res ne?

No, čislani mož, si navije obušesni koder na prst in mu veli naj v goste pozove bratranca, naj kupi še par kokoši in kozo in naj se čez teden vrne.
Možak upošteva, čez en teden se vrne in kakopak potarna, da zdaj je šele tesno in utesnjujoče, da kozjega smradu in perja perutnine niti ne omenja.

‘Prodaj kozo, kokoši pripravi za gostijo, sedite z družino in bratrancem k večerji, slednjega zjutraj odslovi in pridi zopet nazaj k meni.’
Naslednji dan se ves nasmejan vrača k rabinu, saj je situacija neprimerno boljša, prostora je več, smrad se razblinja, pa še bratranec ne grabi več za rit njegove žene.
__________

Komaj čakam naslednjo podražitev, za katero si takole preroško upam trditi, pride čez štirinajst dni, nakar ji bo čez nekako enako časovno periodo sledila vnovična pocenitev, ki pa bo v cekinih manjša od podražitve.

Gre kdo stavit? Za liter benza?
Lahko tudi v steklenici zamašeni s cunjo …

%d bloggers like this: