Pismo Dedku Mrazu

dedek

Dragi Dedek Mraz …

Precej časa je že minilo odkar sem ti nazadnje pisal, saj se mi je potem, ko se nekajkrat nisi odzval, zdelo, da sem kaj narobe naredil in da ti za moja pisma ni mar, zato sem ti jih pač nehal pošiljati.

Dolgo je že tega, kar si me nazadnje obdaroval, zato ne bom strašno presenečen, če te tudi letos pot ne zanese k meni in bom kot že tolikokrat doslej, tudi tokrat ostal praznih rok.
A, če bi se morda le znašel kje v bližini med svojim rednim popotovanjem, ali pa če se oglasiš kasneje, ko boš vse svoje delo opravil in ti nemara na dnu koša ostane kaka reč, ki je bila komu preskromna, premalo tehnološko napredna ali pa če se slučajno znajdeta dve enaki zadevi za isto osebo, bom strašansko vesel, če eno od teh prineseš meni.

Konec koncev ni niti nujno, da je povsem novo. Lahko je tudi že rabljeno, da je le delujoče.
Veš, tale prenosnik, ki ga imam je tudi iz druge roke in mi zaenkrat še služi, četudi ni ravno prenosnik v pravem pomenu besede, saj se ga ne da zapreti pa tudi malce brenči, in se bojim, da ne bo več dolgo zdržal, tako, da če bi kak obdarovanec prejel novega in bi hotel starega zavreči ali pa postaviti nekam v kot in nanj pozabiti, bi meni zelo prav prišel.

Tudi telefon je precej dotrajan in v primerjavi z žepnimi televizorji, juxeboxi, enciklopedijami, ki jih imajo drugi, tudi precej zastarel. Če ti pod orokavičeno roko pride kaj novejšega od Nokia 2220 (za ta podatek sem moral telefonu seči v drobovje in pogledati pod baterijo, saj se na znamke in na modele aparatov nisem nikoli spoznal, izdelan v Romuniji, čeprav je menda japonska znamka) me boš zelo razveselil.

Bojda je s pismi za Dedka Mraza, Božička, Miklavža (upam, da ne zameriš, ker omenjam tudi njiju in se v resnici razumete bolje, kot se razumejo ljudje, ki jih obdarujete in razveseljujete in niste med seboj skregani kot so oni, saj ste konec koncev starejši in mnogo modrejši od njih in znate iti mimo tega, da ste iz različnih koncev in z različnimi mnenji ter videnji) ali pa z rojstnodnevnimi željami tako nekako kot z zahtevami teroristov ali pa izsiljevalcev in ugrabiteljev.
Zahtevaš helikopter, deset milijon evrov ter obljubo, da te ne bodo zašili, dobiš pa avto, kufer keša (v katerem se, čim ga odpreš sproži barva) in nekaj let kehe.

O presneto, oprosti Dedek Mraz … malce me je zaneslo.
No, kot sem ti napisal že zgoraj, bi mi prav prišla prenosni računalnik in telefon, prav bi mi prišla tudi zaposlitev. Saj veš … služba. Plačano delo. Dandanes je to težko, ja. No pa vseeno si je želim. Take, kjer bi mi tudi plačali za opravljeno delo in bi ne ostalo le pri obljubah, da če bom dobro delal, bom tudi plačan.

Ne vem sicer ali razpolagaš samo z dobrinami in je tale moja želja bolj neizpolnljiva ali pa lahko kaj storiš glede nje, kot tudi ne vem ali bi morda lahko obudil Zoisa ali pa kakega drugega mecena, ker si srčno želim spraviti na svetlo pravljico ‘Zakaj žaba nima las?’ in je edini možen način ta, da bi nekako dobil denar za ilustratorja in tisk in lektorja in urednika in distributerja in vse kar potegne poleg ali pa če morda veš za kakega dobrotnika, ki bi želel biti sponzor takemu projektu.

Vesel bom pa česarkoli, veš Dedek … tudi kake pločevinke, knjige, suhih fig ali hrušk, steklenice, majice, piškotov, gat … u ja, teh bom res vesel, ker imam v skoraj vseh že luknjo, a ker nimam družice, ni nikogar, ki bi ga to pretirano motilo, tako ,da če boš na poti z Laponske, kje ugledal kako deklino, ki ni poročena in misliš, da bi se znala ujeti, jo nekako usmeri proti meni … ni ti je treba ravno zbasati med ostale darile …

Želim si tudi sreče in zdravja in miru za vse ljudi sveta, da bi se ljudje ne tolažili s tem, kako gre nekaterim še slabše od njih, da ne bi čutili potrebe po tem, da morajo biti hvaležni za pitno vodo, da pri njih ne divja vojna, da jedo vsak dan in podobno, ter da bi nihče ne trpel pomanjkanja. Ničesar!
Saj veš, da bi imeli vsi topel dom, hrano, ljubezen, … tisto kar res šteje. Pomembno.
Potem bi lahko po televiziji in po časopisih lahko poročali samo o lepih stvareh in bi se ti končno lahko upokojil ali pa bi prejemal veliko manj pošte s takimi nezaslišanimi željami kakršne so moje, kajne?
Pa sem skorajda prepričan, da dobiš tudi bolj neverjetne želje …

Tebi, dragi Dedek želim, da bi iz vseh pisem znal izločiti tista, kjer ti pišejo barabe, ki si želijo še več denarja, ki te prosijo da uniči kake dokumente, ali pa da jih reši zaslužene kazni, da jim poglej skozi prste, ker so bili vse leto poredni in obljubljajo, da bodo odslej bolj pridni.
No, saj morda sploh niso pisali tebi, ampak so pisali Božičku, pa saj je vseeno. Če se kje srečata, mu pa kar omeni, da so navadni lažnivci in da naj jim – za božjo voljo- nikar ne verjame!

Ne bom pa rekel kateri so, ker nisem špeckahla.

p.s.
Če ne utegneš bom razumel …
za vsak slučaj pa prilagam še številko tekočega računa pri NLB
SI56 0231 1160 1662 118

Lep pozdrav ,
tvoj R.

*naslov je na hrbtni strani kuverte

Advertisements
Prejšnja objava
Naslednja objava
Komentiraj

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: