Spletno spoznavanje

Zadnje čase je velikokrat slišati, da sta se dva spoznala na svetovnem spletu, prek kakega portala za online zmenkarije ali česa sličnega, nekateri pa se najdejo kar na najpogosteje uporabljanem družabnem omrežju facebook.

To poteka nekako tako, da na zidu skupnega prijatelja vse pogosteje opažaš določeno osebo, ponavadi moškega ali žensko nasprotnega spola, oziroma njene komentarje na določeno temo, ki vama je obema zadosti blizu, da se na njo pridušata in se mimo lastnika virtualnega zidu, na njem pričneta pogovarjati. Razlogi za začetek pogovora so prejkone neka vzajemna simpatičnost in naklonjenost, ki jo vsak posameznik opredeli po svoje in je kaj kmalu razvidna tudi ostalim.

‘Get a room’, ali kaka podobna zbadljivka, je povsem normalen odziv ostalih prisotnih v debati, potem pa je le vprašanje časa, kdo ko koga dodal na svoj seznam prijateljev, s tem, da bo onemu drugemu poslal ‘prošnjo za prijateljstvo’.
Čim je ta formalnost sklenjena s potrditvijo, je precej verjetno, da se tako en, kot tudi drug spustita v fotografije, eno ali dve ozaljšata z vsaj dvignjenim palcem – torej všečkom, če ne celo komentarjem.

Sledi prečesavanje zidu. Izjav, objav, povezav in morebitnih zapiskov ter ostalih zadev, ki bi izdajale s kom imamo pravzaprav opravka, kako opazovancu dela kliker, se mu suče možgansko kolesje in kako gleda na svet in dogodke okoli sebe.
Prej ali slej, se poleg vse bolj čestega udejstvovanja na zidu drugega, dogodi tudi kako zasebno sporočilo in od navdušenja ali pozornosti, ki jo en drugemu namenjata je odvisno, koliko besed bosta v bodoče izmenjala in kdaj se bosta dogovorila za kavo/pivo/ krvavico z repo in matevžem ali za karkoli že.

Saj vem, saj vem!
Pomilovanja in zasmehovanja vredno. Da si na medmrežju iščeš prijatelje ali bognedaj potencialnega partnerja/ko, je naravnost bedno!

Mislim, kak ubožec moraš biti, da si vzameš čas za spoznavanje človeka, za pogovor o zadevah, ki vaju družijo, ob katerih je obema prijetno, najsi bo to glasba, branje, pisanje, filmi ali pa kaj tretjega.
Res moraš biti totalno asocialen zmene in zapečkarski bizgec, ki nikoli nikamor ne gre in je pač nezmožen normalnega navezovanja stikov ter spoznati nekoga na ustaljen in običajen način.

Na študentski zabavi, na veselici, v lokalu, klubu, na festivalu, moto zboru, v oštariji ali kaki drugi beznici s pridušeno svetlobo, kjer je bolj kot obličje nekoga, viden zgolj oris.
Kjer je muzika glasnejša od lastnih misli, kjer je prisotnost alkohola pričakovana in celo zaželena, kjer so hormoni razvneti, modrci na pol odpeti, tiči na pol trdi, kjer so le koma pijani in tisti, ki bruhajo v lasten krigl grdi in so tudi najbolj butasti, zadosti pametni za bežno poznanstvo in hitro druženje za grmom, na parkirišču ali pa v prostem stranišču.

T’ko se babo sname! K t prav dec!
V temi je vsaka krava črna, pa vsak bik ‘ma lepe roge, vsaka krivonoga prekla ima lepe noge in če je še voljna, si na preklemanskem konju.
Treba je med ljudi, na žure in pijanke. Tam je dogajanje, tam so šanki in debate.

Ne pa, da si širiš znanstva med ljudmi z enakimi interesnimi dejavnostmi in podobnimi pogledi na svet na internetih, kakor navadna zguba.

Keri patetični luzerji!

Advertisements
Prejšnja objava
Komentiraj

2 komentarja

  1. Hmmmm…in jaz pred 1 uro nekaj objavila…;) Po eni strani imaš prav. Imam pa tudi jaz. Mmg: sem bila v soboto na veselici. Niti veselice niso več to kar so včasih bile.

    Odgovori
  2. Vasilij

     /  februar 17, 2016

    Ljudje lažejo in se predstavljajo boljše, kot v resnici so, tako v realnem življenju, kot v virtualnem – s to razliko, da slednja ponuja kar nekaj možnosti več za tako početje. Le redki zmorejo ostati v obeh primerih to, kar v resnici so. Slednji vsaj ne ponudijo razočaranj že takoj na začetku in še manj kasneje, ko začnejo odpadati igralske maske. Vsekakor sem preko spleta spoznal lepo število ljudi tudi osebno (med drugimi tudi tebe) in moram reči, da je virtualni svet ponudil več ali manj isto kot realni. Ob določeni meri previdnosti in zadržanosti se lahko izogneš ljudem, ki so tako ali drugače problematični. Izjemne igralce pa srečuješ praktično vsakodnevno v obeh primerih in običajno doživiš tudi izjemno razočaranje. Takšen je žal naš svet! Že dolgo je tega, ko je večina ljudi pozabila, kaj je to poštenje in morala in vse bolj redki so ljudje, ki so vredni zaupanja!

    Odgovori

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: