Menda je imel priljubljeni pisatelj mladinske literature na svojem računalniku prek dvajset tisoč spornih fotografij golih otrok, ki jih je imel po njegovih navedbah zgolj za namene pisanja svojih petih knjig za odrasle s pedofilsko tematiko in so mu služile le kot pomagalo.

Eno od teh knjig sem lani decembra tudi sam prebral in po petdesetih straneh takole strnil občutke, ki so mi prevevali razdražen želodec:
‘Občutek, ko ti nekaj smrdi in se mrščiš ter obenem ugibaš od kod ta smrad, kasneje pa ugotoviš, da si stopil v frišen pasji drek, spereš podplat s tušem, vonj pa se ti zažre v nosnice in ga čutiš še en cajt tud v žrelu, kot bi ga bil obliznil in čeprav si dal obuvalo daleč stran od oči imaš še vedno pred seboj podobo speštanega govna, ki se je zalezlo v zareze in nikakor ne moreš izbrisati slike iz možgan.’

Ko sem po nekaj dneh knjigo z olajšanjem, da se mi je uspelo prebiti skozi ta bolesten priročnik za sluzaste pedofile, ki ne vedo, kako se približati objektu svojega poželenja navsezadnje le odložil, sem se vprašal, če se da podrobnosti v kakršne se spušča pisatelj, opisovati tako doživeto brez nekih lastnih osebnih izkušenj in ali je morda lik profesorja, njegovih izprijenih fantazij in neizživetih želja zasnovan sto odstotno po avtorju samem ali pa je vseeno le dodan vsaj kanček domišljije?

Kakorkoli že, prav malo mi je mar ali je hotel s knjigami res le provocirati ali pa gre morda za bolestno potrebo po izpovedovanju svojih pedofilskih nagnjenj in teženj, ki jih tako nazorno in mestoma prav boleče orisuje, ali pa je res želel opozoriti na to problematiko kakor pravi sam …
Čeprav se mi je med prebijanjem skozi strani zazdelo, da se mu zdi problematično predvsem to, da današnja družba ne zmore razumeti ljubezni med upokojencem in osnovnošolcem.
Težko bom povedal kaj več, ne da bi se spustil v samo vsebino knjige in če bo teh nekaj stavkov preveč mučnih, potem nikar ne posegajte po kakšni od knjig.
Napačna odločitev vas zna spremljati še kak dan ali dva …

Profesor skozi okno svojega stanovanja opazuje sosedovega mulca med igro, vmes se malce podrgne, pogleda kak film, kjer imajo glavne vloge otroci in sanjari o njegovih gladkih bedrcih. V časopis da kodiran oglas, prek katerega spozna surovino istih nazorov, ki kasneje po načrtu, ki ga skupaj izpeljeta, njegovega ljubega fanta posili, deček pa – pazi to! – med posilstvom doživi orgazem in že dan zatem išče surogat za svoj ranjeni anus, ker mu je bilo tako preklemansko fino!

Jebi se mal’, Vitan Mal, ti in tvoj izprijeni um!

Kot bi to ne bilo zadosti, fantič namesto staršem ali pa policiji, potoži posiljevalčevemu zarotniku, torej ostarelemu profesorju, ta pa ga v svoji kopalnici, s svojimi koščenimi prsti oklepajoč se kopalne gobe, namili in neguje, ob čemer fantič doživi erekcijo, dobri profesor pa zavolj lepših fantovih občutkov, ker je pač tako zaljubljen vanj, odstrani zobno protezo in se mu v popolnosti posveti.

Bruhalnik!!!

Pravzaprav ustvari tak idealen sanjski svet, kjer otroci kar sami zlezejo prijaznim stričkom v naročje in jih malodane prosijo naj jim ga vtaknejo v rit že enkrat, saj ta fant kasneje, ko dobri profesor vzame konec in ga pospremijo na zadnjo pot, pobegne od doma, se spoprijatelji z ravno tako prijaznim voznikom tovornjaka, ki mu medtem, ko ga v kabini svojega vozila nabada, dovoli sukati krmilo kamiona!

Pa jebemti mozak ostuden!

Kosmat romunski šofer ga dene spat, toplo pokrije in ga odpelje k nekemu bogatemu stanovskemu kolegu, ki mu v svoji obmorski vili nudi topel dom in mu predstavi cel kup prijaznih stričkov, ki ugodijo njegovim potrebam, ki so čudežno vzniknile v njem po tistem brutalnem posilstvu v avtomobilu profesorjevega svetovalca za osvajanje mladih, nedoraslih, pozornosti in ljubezni željnih (fan)tičkov brez toplega gnezda.

Če mu slovensko sodstvo verjame, da je zmogel spisati takole bolanijo na podlagi tistih slik, me prav nič ne čudi, da mu verjamejo tudi, da bo odslej priden!
‘Priden bom!’, je izjavil pred sodiščem, kjer se je pokesal!

Jaz pa sem se vrst let spraševal, kam je izginila Toffsy s svojo pojočo travico.
Kot kaže ima v Sloveniji službo kot izvedenka za obžalovanje kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost.
Spoštovani gospod je torej obljubil, da bo pet let ‘priden’, da ne bo fotografiral fantkov, niti jih ne bo šlatal, kaj šele kaj hujšega in bo doma v svojem gugalniku onaniral ob prebiranju kakega svojih romanov.

Upajmo le, da se ne bo našel kak pohoten mali vražiček, kakršni tile otroci iz njegovih pripovedk so in ga speljal na kriva pota.

Jebi se mal’ Vitan Mal!

Če bi tudi za Sreča na vrvici vložil toliko raziskovanja, kolikor si ga vložil v pisanje teh zadev, potem bi Maticu indijanski poglavar pri skalpiranju odrezal pramen las in ne naramnic, zaradi česar mu padejo hlače na tla, da se vidijo nejgove snežno bele spodnjice.

Aja, čakaj …

Mater … več zadev, ko bom pogledal, več vzorcev bom odkril …
Tudi tele scene s fantiči, ki jih ujame ploha in se jim mokre cunjice lepijo na teleščka, so ti sila ljube, kaj?

Ampak ne … On ni pedofil. Zanika.
Je pederast bolj pravilen izraz?