Fensi

Ful se lajv rimembram, ko sem pred tko tventi jirsi s krujem hengal na trejn stejšnu, smoukal hrb in drinkal čip bir, ko se tko aut of nouver apira dud in nas tko plida, če mu loh helpamo, k mu je kar v luknjo dropou.
Šur, uaj not? Napel smo maslse in ga pulal vn iz gatra. Ni bil nek big dil.

Je pa jeben big deal to, da sem za tistile pofukan stavek zgoraj ponucal več časa, kot pa če bi ga zapisal kakor se spodobi.

Živo se spominjam, ko sem pred nekako dvajsetimi leti s klapo visel na železniški postaji, kadil zel in pil ceneno pivo, ko se kar na lepem pojavi tip in nas milo prosi, če mu lahko pomagamo, ker mu je bil avto v luknjo padel.
Seveda, zakaj pa ne? Napeli smo mišice in ga potegnili iz jarka. Ni bila neka reč.

Zdi se mi nadvse grdo in vsakič, ko slišim to ogabno anglosaksoniziranje, se počutim kot maček, ki mu ni uspelo izbljuvati mišjega žolča. Tisti nagnusni kiselkasti okus, ki se ga ne znebiš, četudi si skušaš goltanec izprati z vedrom ustne vodice te spremlja lep čas.
Nekako razumem, če se tega poslužujejo najstniki v svoji govorici in je to del slengovskega govorjenja, a ko to pričneš opažati vsepovsod, v poimenovanju lokalov, počitniških ponudb in raznoraznih paketih mobilnih operaterjev, se mi zdi, da je šlo vse k vragu, in da usodo slovenskega jezika krojijo preveč domiselni kreativci in zadolženi za stike z javnostjo (PRovci), za katere te prime, da bi jih nabrisal v anus z zarjavelo cevjo, dokler jim ne bi namesto solz, po licih polzeli opilki, ki bi jim brazdali ksihte.

Čeprav zveni brezsrčno in skorajda sadistično, se mi zdi kvečjemu pošteno, da začutijo isto bol, kot jo začutim sam, kadar mi bobnič ali zrklo prebode skovanka kakršna je dobermuv, hajskul, lajfstajl, gigastik, džabest, …

Se to res komerkoli, ki ni potomec bratranca in sestrične v prvem kolenu ali pa ni utrpel kakih hudih poškodb glave, zdi posrečena pogruntavščina!?
Ful kul? Z jebenim umlautom!? Hudobro!?

Kje so branivci slovenstva in slovenščine, kaj se je zgodilo s čistokrvnimi in polnomastnimi Slovenci, da te ‘kao’ poslovenjene zapise, ki so zgolj angleške besede zapisane po vzoru Vuka Karadžića, mirno pogoltnejo, brez živčnega trzanja, kakor se to dogaja meni? Bom nemara dočakal dan, ko bom na naslovnicah vedno bolj žoltega časopisja ugledal naslov ‘ Na stritsih Njujorka Spajk Li snema nov muvi, v katerem bosta ektala Tom Cruz in Vesli Snajps’, naj jih hors mautfaka …

Naravnost neverjetno je, kako se da nekaterim prodati ‘muda za bubrege’ že s tem, ko povsem enako reč preimenuješ, ji nadeneš neko malce bolj snobovsko označbo in že planejo na tisto kot muhe na dr … oh, pardonne moi, kot muhe na med, kakopak.

Če je prej veljalo, da so toplice rezervirane za penzioniste z visečimi skrotumi in penzionistke z uvelimi joški, oblečeni v svoje sprane, zbledele kopalke še iz časa Avstroogrske, sedaj ta mondena središča, spa in welnesse obiskujejo tudi novodobni japiji, mlade družinice, podjetniki in pač vsi ostali, upokojence pa so izrinili ob robove otroških bazenov kjer žde v temnih sencah, kot kak Quasimodo, in vahtajo svoje vnučke.
‘Kjara, boš mrbit tist kumkvat dela pojedla al ti ga pršparam za poj s kornflejksi?’
/Koruznih kosmičev valjda ne bo jedla/

Tile kljukci se ponavadi družijo s sebi podobnimi polišineli in en drugemu pleteničijo, da si preurejajo loft, ker da imajo radi velike odprte prostore, medtem, ko jim drugi odgovarja, da onadva z družico sta se pa raje odločila za mansardno stanovanje s panoramskimi okni.

Taka debata poteka na nedeljskem sprehodu ob Ljubljanici, kjer so moški prav gizdalinsko urejeni, v polcilindrih in frakih, s sprehajalno palico v roki, ob njih pa po promenadi drobencljajo ženske v čednih čeveljcih, v krinolinah, steznikih in s svilenimi senčniki nad umetelno spetimi lasmi, od koder se ob polmraku, obsijani z zarjo odpravijo v teater in si ogledajo najnovejši performans Živadinova, medtem ko v gledališče na uprizoritev Županove Micke hodijo zgolj kmetavzi v škornjih, irhastih hlačah, zdelanih telovnikih in površnikih brez gumbov, razoglavi ali pa v najboljšem primeru z lovskim klobukom na betici.

Aja ne? Kaj niti kočij ni? Oh, jaz in moja romantična domišljija.
Kako pa so potemtakem oblečeni? Običajno? Jojme!

Torej je promenada en navaden kurčev korzo!? S pečeno koruzo in zvoki Pitbulla v ozadju? Brez lajnarja z opico na rami? Loft in mansarda pa sta povsem navadno podstrešje!? Obraze pa so si ženske naličile kar v kopalnici in ne v budoarju!?

Preklete pizde povzpetniške.
Ah no … hotel sem reči presnete pipike pretenciozne.

promenada

 

Avgust 2012

01.08.2012, o nivoju
Sicer potrditve res nisem potreboval, da je ta model ubrisan do konca, ampak ko se nekdo, ki je tako nad vsemi in kobajagi über intelektualec spravi streljat izjave, ki niti za ob plehnat šank v najbolj zakotni oštariji v najbolj incestnotoruralnem okolju niso, potem se tvoje domneve, da je tip obična seljačina potrdijo. E crni Marko …

02.08.2012, o neodzivnosti
Če koga prime, da bi me kaj klicaril, naj povem, da je uzalud, ker se ne bom oglasil.
Če koga prime, da bi me prišel lastnoročno kaj za čelo šlatat, naj ve, da naj brez lekadolov ne hodi.
Ako bi me kdo rad kam peljal, naj počaka, da vsaj kako kitico oddremam, ker drgač se mi zna pa res scufat pa mal pregorko je za une reklce, k se zadaj zapenjajo.
Fala na suradnji

03.08.2012, o matrici
The blue pill or the red pill?
I’ll take the one that makes me a woman.

05.08.2012, o sarkazmu
Level wizard.

06.08.2012, o žretju
Težko je biti pravičniški v svetu prevar. Prej ali slej tudi samega sebe zalotiš pri kaki drobceni goljufiji. Le da se ti zaradi nje žreš kot bi poneveril/ukradel/ milijone, tisti, ki je pa res baraba in ima na betici precejšen kos putra pa se obnaša, kot bi utrgal jabolko z veje, ki j visela na pločnik.

07.08.2012, o pristanku
Curiosity killed the cat. Then the fucker got scared what punishment it might strike him so it went and landed on Mars.

08.08.2012, o minimalizmu
Any gal that wears Wicked Weasel is a dirty trollop.
God bless ’ er ‘eart.

ww4

09.08.2012, o vzdržanosti
Najkrajše fb prijateljstvo. Tri minute in pol. Zakaj?
Možakarju komentiram njegov status, ki je šel nekako takole:” Spoštujte ženske. One so vam dale življenje. Kdor ne spoštuje žensk, ne spoštuje življenja …”
Kar je povsem kul in ni kaj dosti za obešat na veliki zvon, razen, če nimaš nekih skritih agend. In kolikor tipa poznam, pa ga ne baš, a očitno zadosti, da sem ga skužil.
In napišem komentar …
“Trickery to get pussy or a true woman worship?”
Seveda ga je kuj prec odmah zbrisal in mi na zs napisal naj mu nikar ne ruinam gejma, češ da na ta račun butare kar same pošiljajo telefonske cifre, in da če se v bodoče ne bom mogel vzdržat, naj kar takoj povem. In sem mu.

09.08.2012,
Grem na svoj običajen route 69, že po nekaj sto metrih zapazim na drugi strani jezera gručo ljudi.
‘Hmm’, pomislim, ‘danes se je pa zbralo rekordno število kopalcev…’, nakar ko priskakljam tam mimo ugotovim, da je večina parkiranih avtomobilov gasilskih, da je v teku akcija in da ne gre za nikakršno vajo.
Iskali so utopljenca …
Ljudje pa postopajo, prodajajo zijala, ležerno kadijo čike, puhloglavci si podajajo puhlice in čakajo, da iz vode izvlečejo truplo! Človeka.
Jebem ti narod ti jebem, da ti jebem narod … Če mi pa kaj ne gre v glavo, je pa ta vzgib, viseti nekje ob nesreči in čakat.
Vehementno delat plane za vikend, se režat in pogledovat, če so ga že potegnili ven.
Čez pol ure, ko sem šel ponovno mimo, pa ne iz firbca, ampak ker grem vedno tam so bili še vedno tam … in še vedno so najbrž.
Z očesom sem ošvrknil tiste, ki so pogled za trenutek odvrnili od gladine in upal, da ne bom med njimi prepoznal koga. Gamad, stoka, govedo. Na paši.Tuja nesreča je najbolj kaloričen obrok kot kaže.

12.08.2012, o Matildi
Ravnokar sem se spomnil izvrstnega filma o potencialih, ki jih starši žal premnogokrat prezrejo pri svojih potomcih iz takšnih ali drugačnih razlogov.

13.08.2012, o športu
Pa je mimo tudi olimpijada. Tudi te, tako kot nogometnega prvenstva, nisem spremljal niti minute. Čudak

22.08.2012, o prenosljivosti
Trije samski desci, kafe, muzika neka precej moreča.
Eden od njih:”Ampak smo res prav žalostni za pogledat …”
Drugi:”Tamle sem videt eno žiletko, jo loh pošeramo …”
Tretji:” Če sem lahko jaz prvi …”
Prva dva:” Zakwa pa?”
Tretji:” Ker ne bi rad česa staknu.”

23.08.2012, o kriplosti
… kot kaže so imeli mati prav. Če nosiš očala SI invalid.
Medtem, ko nekateri zamenjajo vozniško dovoljenje šele potem, ko gre država v kurac, se zamenja dokumente iz starih papirnatih na plastične kartice ali pa ker jim zbledi fotografija, moram jaz vsake štiri leta na kontrolo na medicino dela.

24.08.2012, o poimenovanju
Skupini Novi fosili bi predlagal opustitev prve besede v imenu.
Me spomni na foro iz enega jugo filma, kjer možak s kakim 30 letnim stažem, pade ven in začne v pisarni bentiti nad svojim nazivom …
‘Mlađi referent …Od koga sam ja to mlađi, b- re!?’

 

Strasshof

sadly
some people
commit suicide
the very
first second
they realize
their sick
perverted
game
just failed
and surely
they’re getting
thrown in jail

what he did
was wrong
punishment
awaits
this is a real person
not norman bates
he abducted
a child
allready
in pain
whose life
isn’t going
well anyway

eight and a half
years later
she is free
strong
and bright
saved
from the cellar
the endless night
got a book
published
a movie deal
to explain
how it went
down
for real
but we’ll never
hear
priklopil
tell his side
where he got
the thrill

Natascha Kampusch

was he really
a monster
a jailer
or a father figure
was there fear
and loathing
or was it
something
bigger
people still
running horrid
after all this years
he’s been dead
and burried

she’s alive and fine
as she can be
maybe she’s less
fucked up
then you or me

it’s too bad
it ended
up that way
i wonder
what
he’d had
to say

why do we
condemn
him so severe
because what
he did
is so
surreal

if he asked
for ransom
made his
demand
would that
be easier to
comprehend

if he raped her
chopped her
and made
a shallow grave
instead of
making
her a slave

%d bloggers like this: