Zgodbe o tujem uspehu

Vedno kadar sem v časopisih zasledil članek, ki opeva nekoga, ki ima bojda slovenske korenine in je uspešen v tujini, sem se vprašal, od kod veje ta vzhičenost nad vsem kar je slovenskega onkraj naših meja, dasiravno gre za človeka čigar slovenskost sega daleč nekam v preteklost, kot pri tisti ameriški astronavtki slovenskih korenin, ki je zavolj njih v Vesolje ponesla kranjsko klobaso (mi ni jasno, ali sedaj ta polsuha mesna delikatesa kroži kje po galaksiji al’ kako je s tem?), ali pa je govora o kaki brhki Slovenki, ki je omrežila znanega poslovneža, kar je pravzaprav nekak poklon našim prelepim žlahtnim rožicam, da jo znajo nastaviti zadosti bogatemu kerlcu, ki ima nekolikanj fetiša na slovansko kri, še bolj nedoumljivo pa je, kadar se celotna Slovenija hvalisa, ko nekdo resnično uspe v tujini.
Kot je denimo uspelo mlademu modnemu oblikovalcu, ki je sicer že prej dobival številne nagrade za svoje delo, a so ga po cajtngih začeli vlačiti šele, ko je v svoje kreacije oblekel ekscentrično pop pevko, ki slovi po svojem odštekanem videzu.
Kajpada. To precej več šteje kakor pa priznanja modne industrije.

Ta slovenski ponos na nekaj, kar se nas sploh ne tiče in pri čemer nismo imeli prav nobenega niti najmanjšega opravka, mi je pravzaprav rahlo bizaren.
Le čemu bi bil povprečen Slovenec ponosen na ‘uspeh’ denimo neke frajle, ki jo sedaj v sončni Kaliforniji flodra nek mogotec? Ker je znala pravočasno unovčiti svojo češpljo?
Ali pa nekega igralca košarke/baseballa/ ameriškega nogometa, potomca slovenskih izseljencev v tretjem kolenu ter na njegovo slovensko kri pomešano z indijansko, irsko in paragvajsko krvjo? Nekega guvernerja, kongresnika ali pa senatorke, katere stari starši po očetovi strani so bili Slovenci?

Recite mi bedak nerazumen, teslo neotesano brez drobca domoljubnosti, brez trohice nacionalnega ponosa kaj šele, da bi premogel nekaj narodne zavednosti ali pa vsaj kanček lokal patriotizma, vendar res – preklet naj bom – ne štekam!

Ne razumem zakaj bi se moral dičiti glede nekoga ali nečesa zgolj zato, ker je iz iste dežele kot jaz, še manj mi je jasna dika kogarkoli nad zaselkom v katerem živi, in ki ga ne bo nikdar in nikoli zapustil, saj ga preveva silen ponos nad sleherno razdrapano ulico, propadlim podjetjem in razpadlo osnovno šolo, v kateri je – kako ironično gulil klopi s kom, ki je odšel v tujino in sedaj tam žanje uspeh.
Tudi, če je le ta do svojega premoženja prišel na ne ravno čislanja vreden način.

Se je pač znašel …
V življenju se je treba znajti in nekateri se v situacijah v katerih se znajdejo, bolje znajdejo od neiznajdljivcev, ki se radi pohvalijo, da tega ali onega poznajo in se znajdejo le toliko, da ti med pripovedovanjem o njuni skupni preteklosti pokadijo pol škatle čikov.

Ravno te dni je revija za povzpetniške poslovneže, stremuhe in komolčarje, z velikim pompom objavila lestvico najbogatejših Slovencev, na kateri se ni znašel kar vsakdo in kdorkoli.

m'ljonček

m’ljonček

O ne!
To so osebe na katere smo lahko brez slehernega pomisleka ponosni in se lahko ob vsaki omembi njihovega imena potrkamo po prsih, spustimo solzo radosti ter hlipaje izdavimo:’ Slovenci!’

Na njej je sto ljudi ali parov, ki so nedvomno uspeli. Celo tisti zadnji na lestvici premore nekaj fičnikov več kot 13 milijonov evrov.
Oči celotne slovenske javnosti pa so uprte v tiste, ki so na samem vrhu lestvice. Kdo pa pravzaprav so ti osebki, ki služijo bajne novce in kaj ti vzorniki marsikateremu mlademu managerju sporočajo?

Podjetje, ki je lansiralo govoreče živalice, je registrirano v Londonu, posluje na Cipru, zakonca, ki sta lastnika podjetja trdita, da to nista, saj sta svoj celotni delež podarila dobrodelni fundaciji v Liechtensteinu, ki ni v njuni lasti, čeprav ima nenavadno podobno poimenovanje kot družba preko katere sta bila še lani večinska lastnika ravno onadva in je registrirana v Veliki Britaniji, lastnik te družbe pa je podjetje s Cipra z isto predpono, ki so ji potem dodane Limited, Establishment, dobrodelna fundacija, ki je namenjena izobraževanju otrok v tretjem svetu in sta ji šenkala večino svojega 617 milijonov evrov težkega premoženja pa ima dodano številko 5.

Sedita, pet!, za popolno zmedo, ki sta jo uspela povzročiti celo novinarjem revije, ki se ukvarja izključno s financami in v kateri sem nekajkrat prebral podatke, pa mi je jasno še manj kot prej, povsem očitno pa je, da od teh dveh težko kategornikov Slovenija nima nič, razen tistih ljudi, ki so zaposleni v slovenskem delu podjetja, saj davke plačujeta drugje.

Ne vem ali sem po nesreči na HTC naložil Toma ali Angelo in ali je nemara aplikacija tako napredna, da se, kadar se mačka ponečedi, voha skozi reže za USB ključek ampak meni tukaj nekaj smrdi!
Sva lastnika, pa nisva, pa ni najina firma ampak je od neke dobrodelne fundacije, ki pa se ukvarja z nepremičninami …
Mrnjaw, kwa?

!?

!?

Z dvesto milijoni manj je na drugem mestu lestvice večinski lastnik podjetja, ki je znano slehernemu lastniku televizorja, saj so reklame za njihove izdelke prisotne večino dneva in nam ponujajo izdelke, ki so nepogrešljivi za naš vsakdan in bolj kakovostno življenje.
Podjetje, ki se ukvarja tudi s telefonsko prodajo zaposluje nove sodelavce v svojih klicnih centrih tako rekoč vsakodnevno, tako da, če si želite biti del te zgodbe o uspehu, le brž pokličite njihovo kadrovsko službo!

Obetate si lahko izoblikovan sistem stimulativnega nagrajevanja, širitev znanj z najboljšimi marketinškimi tehnikami, dinamično delovno okolje in podjetniško vzdušje ter funkcionalna usposabljanja doma in v tujini! Da! Prav ste prebrali!
Izberite podjetje, ki vam ponuja visoko stopnjo avtonomnosti, številne izzive, neprecenljive izkušnje in možnost hitrega kariernega vzpona! Kaj še čakate!?
Pridružite se več kot štirim milijonom bebcem, ki so nasedli njihovim obljubam in verjeli oglasnim spotom s preskoki s črnobelega slabovoljnega posnetka ‘prej’ in barvnega, nasmejanega ‘potem’.
A to še ni vse!
Najprej boste prisostvovali njihovim mukotrpnim enotedenskim pripravam – kakopak na lastne stroške, saj služba še ni vaša – za njo se poteguje še vsaj dvajset konkurentov, ko jo boste imeli pa boste klicali ljudi in jih prepričevali v nakup izdelka, ki ga sploh ne potrebujejo in ni niti pol tako kakovosten kot to trdijo v svojih oglasih!
Dobili boste tudi skoraj minimalno plačo, poniževanje, pogodbo za en mesec, mobing, vse to in še več.
Zato, da boste poklapani, utrujeni, zdelani, zmozgani in zgarani po končanem delovniku in še kaki neplačani naduri odšli domov z opranimi možgani in vedenjem, da je vaš generalni direktor eden najbogatejših Slovencev.

profesjonalno

profesjonalno

Na lestvici je takoj za zakoncema s podjetjem v Nemčiji in v katerega, se mi po ogledu nekaj topshop reklam res ni dalo poglobiti, saj me je že pošteno kljuvalo za levim očesom, devetdeset odstotni lastnik podjetja, ki se ukvarja z avtomati in napravami za igralnice.
Saj veste – rulete, black jack, poker … Taka jajca. Utvara, iluzija, nateg. Droga!
V čem se nekdo, ki prodaja žetone za igre na srečo razlikuje od nekoga, ki prodaja heroin? Mar ni na svetu nobenega odvisnika od iger na srečo? Ni nobenega takega, ki je na ‘kocki’ spušil plačo, avto, hišo? Bil zaradi svoje igralniške odvisnosti ob službo, zakon, ženo, psa?

či čing

či čiiing

Ampak – ti ljudje so se znašli! Bodimo ponosni na njihovo iznajdljivost, na njihov uspeh in nenazadnje na dejstvo, da so naši rojaki!
En kurc naj jih gleda. Prodajajo nam muda za bubrege.
Aplikacije in igrice z govorečimi mački, valjčke za pleskanje s pomočjo katerih lahko zgolj z enim litrom barve pobarvamo celoten Nuk (znotraj da ne bomo pretiravali, za zunaj bi rabili še vsaj en liter), ali pa nam prodajajo nekaj minut zadovoljstva in adrenalina preden nam avtomat požre zadnji chip.
Zadnje upanje, da bomo tudi mi nekoč na tej prestižni elitni lestvici nategunov, barab, izkoriščevalcev in davko izogibovalcev.

Ne zadostuje le prava ideja. Je treba biti tudi malce pizda.
Stremuška, brezčutna, trdosrčna,hladnokrvna, ekonomsko naravnana, pogoltna pizda, na katero smo lahko vsi ponosni, saj je naše gore list.

Četudi preseli proizvodnjo v Pakistan, davke plačuje v Monaku, živi v Kaliforniji, podjetje ima na Sejšelih in bančni račun v Švici.
Glavno je da ima slovenski potni list in babico v Radomljah pa se Slovencu že orosi oko in strašanski ponos ga preveva.

Advertisements
%d bloggers like this: