C’Est La Vie

Življenje je trdo in neizprosno, kot otepač kakega sadističnega porno zvezdnika, ki penetrira v zadnjice in ustne votline soigralk, dokler se jim po licih ne prično kotaliti debele solze, ki na pretirano naličenem ksihtku puščajo sledi, s čela pa jim tečejo kaplje znoja.
Izmuči nas in nas pušča utrujene in zdelane, nekatere izpljunjene na obalah Sredozemlja, druge poklapane v vrstah Zavoda za zaposlovanje in Centrov za socialno delo, tretje pred zaklenjenimi durmi podjetja v katerih so pustili najlepša in najproduktivnejša leta, čakajoč na izplačilo plač za zadnji dve leti.

Vendar ti ljudje niso edini, ki jih Življenje tako ali drugače muči ter jih pušča v negotovosti in primorane storiti kar je pač za preživetje storiti treba, najsibo to v skrajnem primeru dolgovanje denarja, neplačilo položnic, prejemanje borne državne miloščine ali pa kraja poljščin s sosedove njive.

Obstajajo tudi ljudje, ki kljub svojim solidnim izplačilom, ki bi jim jih marsikdo zavidal in bi mu plača krepko prek tisočaka ali dveh zadostovala za vse mesečne izdatke pa še kak cekin bi del v nogavico za (res) hude čase, vseeno nekako ne zmorejo preživeti v tem krutem svetu, brez zatekanja h kriminalnim dejanjem.

Na svojih nedotakljivih in udobnih državnih delovnih mestih se obnašajo kot imperatorji, ki jim nihče nič ne more, celo vreči s teh malih prestolov se jih ne da, temveč se jih lahko le ponižno pozove k odstopu.

‘Oooo, dekanus Klaudius Logozarius, oprostite, da si Vas drznemo takole soditi in postavljati vašo poštenost pod vprašaj, vendar se nam dozdeva, da so si Vaša milost – zagotovo v trenutku nepazljivosti in nedvomno pomotoma kajpada – prisvojili delo študentke, ki je pod vašim budnim in pazljivim mentorskim očesom napisala izvrstno diplomsko nalogo, ki ste jo potem Vi, vaša pretkanost, prodali Darsu za 24.000 evrov, zagotovo z najboljšimi nameni in ne da bi se neupravičeno okoristili, vendar bi vas zavolj ohranitve dobrega imena naše institucije poprosili, ako bi hoteli v premislek vzeti morebiten odstop?’

Nikarmo prehitro sklepati zakaj se ga k odstopu poziva po sedmih letih, prej pa so ga le majčkeno okrcali in mu izrekli ‘ opomin pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi’.
Da bi se podobne rabote ponovno ne dogodile pa pripravljajo etični kodeks, kajti nekomu, ki je tako izobražen, da lahko zaseda mesto dekana Ekonomsko – poslovne fakultete Univerze v Mariboru, je znanje, ki si ga je nakopičil, preprosto izpodrinilo take nepomembne puhlice, kot so ‘ ne kradi’, kot mu tudi preprosta logika ali pa zdrava kmečka pamet, ne prebije skozi vse naučeno, da bi lahko vedel, da nečesa kar ni tvoje, ne moreš prodati.
No … ne moreš. On more in zmore.

Podobne težave pestijo tudi spoštovano gospo, ki jo je Življenje potisnilo z domače grude in si mora kruh (s panceto in briejem) služiti v tujini, kjer se ji iz zgornjega nadstropja steka voda na izbrano pohištvo slovenske ambasade v Parizu.
Ob obnovitvenih delih v sosednjih stanovanjih se je zgodil izliv vode, ni pa se zgodil priliv sredstev, čeprav se je madame Veronique Stabei dogovorila za odškodnino, zaradi česar je bržda tudi sklepala, da odškodnina pripada njej in ne veleposlaništvu. Konec koncev je imela nevšečnosti ona in ne kdo drug!
Zlorabila naj bi tudi službene kartice in si z njo privoščila razne vozovnice, uprizoritve lutkovnih predstav ter organizacijo otroškega bazarja, česar ji prav gotovo ne moremo zameriti, če le pomislimo, da izdatki niso bili za njo in se nam argument ponuja kar sam. Za otroke gre!
Že sama misel, zgolj pomislek, da bi oseba njenega kova, odlikovana vitezinja reda legije časti, lahko storila vse te podlosti, kot so poneverbe, goljufije, oškodovanje javnih sredstev ter ponareditve poslovnih listin so naravnost srhljive.
Tako častitljivi gospej očitati kaj takega je naravnost bizarno! Grotesque!

Verjetno pa gre spet za nekaj česar mi, ‘navadni’ ljudje ne moremo razumeti in so zato njena ravnanja razumljiva njenim kolegom ali pa nadrejenim, ki njena dejanja označujejo kot milni mehurček, saj se zahadi petih juhjev hes ne splača obhemenjevati.

Morda gre pri celotni zadevi – gospa so se izobraževali tudi na področjih menedžmenta, jezikoslovja, strateškega planiranja in mednarodnih znanosti – za strateško načrtovanje?

Kaj vraga pa mi vemo kaj se dogaja, plete in kuha?
Smo le opazovalci tega cirkuškega spektakla, povorke bebastih klovnov in arogantnih cirkuških direktorjev, ki nam kažejo vrvohodce, mišičnjake, pritlikavce in sfrizirane pudle, mi pa glodamo sladkorno peno in zobljemo sončnična semena, v zakulisju pa se dogajajo stvari, za katere je bolje da nikoli ne izvemo.

cirque

Advertisements

Razlike med spoloma

Od pamtiveka dalje se ženske boje in bojujejo za svoje pravice, ki se jim zdijo odtegnjene in zaradi katerih se počutijo zapostavljene. Želijo si enakopravnosti. Emancipacije. Enakosti.
Želijo si, da bi jih v službah smatrali za enakopravne svojim moškim kolegom, ki za enako delo praviloma zaslužijo več, čeprav niso pri opravljanju svojih dolžnosti nič doslednejši od njih, niti jih ne opravijo bolj kakovostno, da ne rečem, da so morda celo bolj površni.
Njihov boj za tovrstno enakost povsem podpiram in zagotovo nisem eden tistih, ki bi raje videl, da ima za nadrejenega butastega moškega kakor pametno žensko.

Čeprav obstajajo tudi ženske, ki bi jim enako(pravno)st ne zadoščala in si v biti želijo prevlade nad moškim svetom in svetom nasploh, poznamo tudi ženske, ki jim situacija kakršna je niti ne beli las, saj si konec koncev vsaka še tako zagrizena borka za emancipacijo, poleg sebe želi moškega, ki bi po svojem naravnem ustroju deloval kot moški in bi bil on tisti, ki bi na potovanju nesel težji kovček, v klet odnesel vrečo krompirja in bi ji ne dejal ‘ enaka sva si, torej lahko to storiš tudi sama’, temveč bi ravnal kavalirsko in bi fizično težja in zahtevnejša dela opravil on.
Govora je kakopak o ženskah, ki jim je do moških in ne o tistih ženskah, ki jim je do žensk. Za tiste pa ne dvomim, da krompir ali kovček pač nese ena od njiju, o razlogih zaradi katerih določita katerokoli pa ne bom ugibal.

Ženska pravzaprav sploh ne potrebuje moškega, zato bi bilo nesmiselno trditi, da bi ženska z nekaj logistike ne mogla vsega tega narediti sama. Konec koncev so kufri na koleščkih, krompir se da prenašati tudi po pol kile in ni ravno zapovedano prenašanje dvajset kilskega žaklja sem ter tja vsakič, ko se komu zalušta pomfrija.

Sicer je zgodovinski tok časa skozi stoletja pač krojil svet kakršnega poznamo, zatorej so reči, ki jih ponavadi počnejo moški, po drugi strani pa so stvari, ki jih po večini počno ženske.
S čimer ni nič narobe.
Tako pač je in zato ni slišati o stavki rudark, kot je še manj pogosto slišati, da bi novorojenčku na svet pomagal ‘dedek’ in ne ‘babica’.
Preklet naj bo dan, ko bo skupina navijačic kamenjala avtobus navijačic nasprotnega moštva in se bodo ženske obnašale kot trop angleških huliganov.
Razlike med moškim in ženskim so prisotne in izničenje le teh ni mogoče. Razlike so vedno bile, so, in vedno bodo, vsem poskusom enačenja in emancipiranja navkljub, vključno z ‘gogirl’ vstavki in s puščanjem kosmatih podpazduh.

spol

V živalskem svetu petelin kikirika, kokoš nosi jajca. Čeprav jih lahko vali tudi petelin jih lahko izleže le kokoš.
Tako kot lahko oče nahrani otroka po steklenički ali pa ga lahko previje, vendar pa ga lahko privije k dojki in podoji lahko le mati.

S pretirano željo po izenačitvi spolov, se bojim, da bomo prej ali slej dosegli razne absurdnosti, ki bodo ta prepad še poglobile in bodo samodeklarirani deci in mačoti še toliko bolj prepričani, da mora imeti pravi moški zadah po čebuli in pivu, vonj po postanem švicu, prdenje in praskanje po jajcih v javnosti pa bo razpoznavni znak po katerem bodo hihitave trape v miničih, prežvekovaje hubba bubba in navijaje si pramen las okrog kazalca, lahko prepoznale svojega bodočega moža, ki si mehurja ne bo nikdar, četudi bo na smrt bolan, izpraznil sede.
Tudi pomivanje posode, pospravljanje in sesanje bo prepustil njej, ona pa ga bo potrpežljivo počakala, da bo v steno zabil cvek, ki bo držal njeno priznanje za doseženo tretje mesto v tekmovanju za najlepši balkon v okraju.

Bežen ošvrk podeželja skozi okno vozečega avtomobila nam morda ne razkrije razlik med konjem in kobilo, ovco in ovnom, oslom in oslico, psom in psico, pa vendarle te so.
Morda bi nam bilo malo mar, ko bi se nam zgodilo, da se znajdemo v ambulanti (ali bognedaj v rakvi) zaradi odtisa kopita na čelu, ali nas je brcnil kozel ali koza, a vseeno razlike so.

Nenavadno je, da so v kraljestvu živali, v primerjavi s kraljestvom homosapiensa, bolj vpadljivi samci in ne samice. Racak ima bolj pisano perje od race, lev ima bolj košato grivo od levinje, za nekoga, ki svoje čari pretirano izpostavlja, prav nič po krivici ne rečemo, da se nosi kot pav.

Razlik med spoloma ni treba ne pretirano poudarjati, ker so same po sebi razvidne, v kolikor se ne trudimo preveč, da bi jih prikrili in postali podobni polžem, niti jih ni treba skušati prikrivati.

Po soparni, zatohli poletni noči, ki je večji del prebedena ležeč na hrbtu, skozi temo zreč v strop spalnice in prisluškujoč nizkim preletom malih nočnih krvosesov pa lahko z največjo gotovostjo trdim, da delamo krivico – komarjem.
Komar ni tisti, ki nam povzroča srbeče pike, temveč je to njegova krvoželjna družica. Komarka.

Ženske pijejo kri. Moškim in ženskam.
Moški izpijejo dušo. Predvsem ženskam.

Bog sovraži pedre

Poznam natanko dva deklarirana buzeranta, ki ste se recimo temu ‘ javno’ izrekla o svoji usmerjenosti, čeprav sem prepričan, da sem jih v življenju zagotovo srečal več, le da se ostali niso upali izreči ali pa so se odločili, da se njihova spolnost ne tiče nikogar razen njih samih, s čimer se popolnoma strinjam.
Oba prej omenjena osebka sta nadvse prijetna možaka, ki se svojih nagnjenj ne sramujeta in sta z njimi sprijaznjena, kar sedaj nenamenoma zveni tako, kot bi imela kak nemaren lišaj ali pa neozdravljivo bolezen, čeprav sem hotel reči to, da sta vrata omare, ne le odprla, temveč sta jih z nogo vrgla s tečajev in izstopila iz nje brez kakršnegakoli pompa, pa vendar svoje homoseksualnosti ne obešata na veliki zvon in se živopisnih povork in parad ponosa ne udeležujeta, saj smatrata, da gre za navaden cirkus in potrjevanje predsodkov, da so pedri malce prismuknjeni klovni, podvrženi razkazovanju in kazanju svojih golih zadnjic, ki mislijo, da je že to, da so pripravljeni iti na ulico v usnjenih vročih hlačkah, z naoljenim telesom, obuti v puhaste roza škornje, vrat pa jim krasi zelena boa, zadosten razlog za odobritev posvojitve.

V njunem obnašanju ni potrebe po tem, da bi vesoljni svet vedel o tem, da imata raje moške, čeprav je eden od njiju nekoliko bolj nežen v svojih gibih in retoriki kot drugi, po čimer bi v svoji nevednosti lahko morebiti napak sklepal, kje se v njunih razmerjih med ljubljenjem s svojima moškima nahajata, a sem to sliko brž odpravil, saj se me prav nič ne tiče, niti me ne zanima.
Pričevanja o moški ljubezni najdemo že v starogrških pripovedkah in zgodbah, kot tudi v rimskih. Oba imperija sta propadla.

gay

Kasneje so jih skozi zgodovino preganjali tako desničarji, kot levičarji. Tako nacisti kot komunisti. Različne pristope ‘zdravljenja’ so ubirali tudi v povojni Angliji, vendar se niso izkazali za ravno uspešne. Alan Turing denimo, je kljub predpisanemu estrogenskemu tretmaju ter po zaužitju cianida, umrl kot homoseksualec.

Zaželeni niso povečini v nobenih segmentih družbe, zavračajo jih od komunistične Kitajske do katoliške Poljske in pravoslavne Rusije.
Pravzaprav se še tako različna osebka na tem planetu, povsem različnih nazorov in opredelitev, bržda strinjata v eni stvari in jima je ena redkih, ki jima je skupna.
Ne eden ne drugi ne marata pedrov.
Domneva, da tovrstne predsodke do homoseksualcev gojijo le zaplankani, zarukani in zadrgnjeni ne drži povsem. Tudi med razgledanimi in izobraženimi, nemara celo med akademiki najdemo ljudi, ki gejem niso ravno naklonjeni.
Spomnim se pogovora spred nekaj let z gospodom na pragu tridesetih let z dvakratno univerzitetno izobrazbo, ki me je prepričeval in mi na vse možne načine zagotavljal, da je homoseksualnost pravzaprav bolezen, ki se jo da zdraviti in s pravilnimi medicinskimi prijemi tudi ozdraviti.
Na moje dvome, da medicinski krogi uvrščajo homoseksualnost med bolezni se je odzval povsem mirno. ‘Bolezen je …’
Prasnil sem v smeh, saj sem si predstavljal ambulanto polno možakarjev, ki bi radi štirinajst dni bolniške, ker se jim je zaluštalo tiča in bi bilo nemara dobro odležat, da mine.

Vzemimo predpostavko, da Bog obstaja kot neizpodbitno dejstvo in ji sledimo. Obstoj Boga je resničen, potemtakem je Bog ustvaril svet in vse na njem. Od rek, morij, hribov, gora in planin, do gozdov, rastlin, živali in Človeka.
Ustvaril je njegove značilnosti, njegove potrebe, njegova hotenja, nagnjenja in predsodke.
Ustvaril je mržnjo in strah do drugačnosti, torej je on ustvaril vse te ljudi, ki sovražijo pedre, sovraštvo pa se rodi iz nepoznavanja in strahu, kajti, če bi si človek vzel čas, da svojega sovražnika spozna, bi v njegovih lastnostih nedvomno našel tudi take, ki bi mu bile po godu in bi ga s tem, ko bi ga bolj in bolj spoznaval, z vsakim novim spoznanjem vedno manj in manj črtil.
Bog je ustvaril boječega človeka, človeka, ki se boji sočloveka in česarkoli mu le ta utegne storiti ali pa mu škodovati.

Bog sovraži pedre.
On je stvarnik vseh teh ljudi polnih mržnje in predsodkov, zaslepljenih od lastne nečimrnosti in samovšečnosti, zavolj katere sklepajo, da se je v primeru prostovoljnega ali pak neprostovoljnega srečanja ali nemara celo pogovora s pedrom treba usesti s hrbtom proti steni in si s tem zavarovati svojo slaboumno in lahkomiselno zadnjico pred gnusnim vdorom buzeranta, ki jim je prekrižal pot, nezavedajoč se, da imajo homiči vgrajene visoko zmogljive gaydarje, poleg tega pa je tudi njihov čut za estetiko malce bolj izpiljen in ne napadajo lastnike kosmatih zadnjic kar vsevprek.
V primeru, da se znajdete v situaciji, kjer bi vam kak peder odkrito namigoval na združitev in bi vam pretirano dvoril, prosim vzemite v obzir njihove (skorajda) nezmotljive zaznave potencialnega partnerja in si priznajte, da globoko v vas tiči peder.
Ali pa si tega, da bi v vas tičal peder, na moč želite.

%d bloggers like this: