Aleš Primic je gay!?

gay

Pred samim pisanjem tega zapisa sem se pomudil na youtubu in na imdbju, da bi samemu sebi nekoliko osvežil spomin, po medmrežjih pa sem pobrskal tudi za slikami Aleša Primica in moje prepričanje se je s tem le še utrdilo.
Aleš Primic je neizživet, potrt in od samega sebe zatrt homoseksualec.
Ne morem si kaj, da me ne bi spominjal na polkovnika Franka Fittsa, okrutnega marinca iz filma Lepota po ameriško, ki čuti do buzerantov najgloblje sovraštvo, njihovo sproščeno razkazovanje svojih istospolnih nagnjenj pa se mu gabi.

Ko prijazna soseda, gayevski par, negovana moška srednjih let k vhodnim vratom hiše kamor so se preselili, prineseta košaro dobrodošlice z izbranimi delikatesnimi izdelki – kar je pri gayih pač običajno, da imajo prefinjen okus za sire, francoska vina, testenine in italijanske dizajnerske obleke (ali pa je zgolj stereotipičen kliše!?) in se predstavita, pride kakopak do nesporazuma, saj eden od njiju drugega predstavi kot svojega partnerja. Čemur bi se dalo izogniti, če bi ga lahko/smel predstaviti kot svojega … huh … moža.

Sprašuje se zakaj ti morajo svojo seksualnost ves čas metati v obraz? (ljudem,njemu, družbi?)Kako so lahko tako brez sramu?
Ob njuni odkritosti je skorajda tako zgrožen, kot je zgrožen ob kasnejši, z njegovim nerganjem in pljuvanjem čeznje izzvani izjavi lastnega sina, da mu gre zaradi teh pedrov na kozlanje. Kajti zaveda se, da to pravzaprav je. Peder.

zgrozen

Vsakič  kadar vidim Primica, vidim tudi zgovorno podobnost in zdi se mi, da začutim njegovega notranjega gaya, potlačenega, zatiranega, žvižgajoč si melodijo iz filma Moje pesmi, moje sanje, ki si le ob redkih priložnostih dovoli izraziti svoj čut za estetiko,potrebo po biti fabulozen,  sicer pa bi  kdo, ki mu gre omenjeni pošteno na falus, znal reči, da ohranja svojo krinko in igra vlogo mačističnega, homofobnega, ozkogledega, zaplankanega, šovinističnega, nekoliko nemarnega in zanemarjenega, zagovedanega borca za pravičnost pod pretvezo prave ljubezni.

Ljubezni, ki jo ljudem proti katerim je uperil svojo gonjo … pardon … kampanjo, globoko v sebi, v tistem rožnato pobarvanem delčku svojega srca, v katerem oblečen v angora pulover, srka kakav s smetano, posut s čokoladnimi mrvicami, zavida in ravno zaradi tega zavidanja, ter globoko zakoreninjenega sovraštva, tudi odreka.

Ah, kako bi si želel, da bi si upati smel …
A kaj, ko bi bilo to proti vsemu kar pridiga, ščuva in hujska, proti vsemu kar so ga naučili, proti vsemu v kar hmm … verjame. (?)

To bi bilo vendar svetoskrunsko! Bogokletno! Nezaslišano.
Ne more in ne sme. Kajti, če kdo ve, s kakimi ljudmi bi se moral potem vsakodnevno soočati, kako sovraštvo tli v njih do vseh, ki so drugačni od njih samih, potem primejdunaj ve on. Aleš Primic, samozanikanje na dveh nogah.

ales_primc

Ohromljen je od tega nedojemljivega strahu. Strahu pred zavrnitvijo in reakcijo okolice. Nestrpne okolice. Okolice, ki ne tolerira drugačnosti in bi ne mogla gledati dveh moških, ki se držita za roke ali pa bi se celo … oh bljak … poljubila.

Pa vendar se zdi, da koprni po tem poljubu. Po poljubu moškega skoraj toliko, če ne celo bolj, kot kolonelo iz filma, ko sredi naliva, v beli premočeni majici, kot bi ravnokar izstopil iz knjige Vitana Mala, le kakih petinštirideset let prestar, poskuša poljubiti do pasu golega Lesterja Burnhama, ki ga upodobi Kevin Spacey.
A ga ta – preklet naj bo! – presenečen nad dejanjem, zavrne!

rejected

Po vseh letih tlačenja in zanikanja svojega resničnega jaza, ko prekletemu buzerantu v sebi le dovoli narediti usodni korak, dobi košarico, še preden se pravzaprav karkoli zgodi. Grozno …

Zato na koncu tega zapisa, ki se bo morda komu zdel kot pamflet, apeliram na celotno slovensko gayevsko skupnost, naj za božjo voljo v svojih vrstah najde kakega čednega mladeniča/moškega, ki bi Alešu Primicu pomagal ugledati luč, ga zvabiti na svetlo, da vendarle izstopi iz temine omare zanikanja in odrekanja, naj se ubožec prepusti svoji notranji težnji, naj popusti latentnosti in se preneha boriti s samim seboj ter si dovoli biti to kar je.
Gay.

*Ker ste eni pograbili zapis kot bodoči ženin striptizeto na fantovščini, moram dodati, da gre za satiričen zapis in nikakor za dejstva.

**Zagovorniki in pristaši kampanje Proti so nam postregli z vrsto izmišljotin, polresnic, neresnic, nebuloz in laži. Začuda pa se jim je tale zapis, kljub pripisu, da je satiričen – zataknil v grlu.
Z njim sem pravzaprav hotel pokazati kako dvolična družba smo.
Kako eni lahko in smejo širiti svojo resnico, svoje ‘argumente’, svoja prepričanja in strahove, spet drugi pa naj bi bili boljši od njih in podajali le znanstveno neovrgljive, od stroke potrjene in ožigosane študije in dokaze, da se njihovi neosnovani strahovi ne bodo uresničili, medtem, ko jih oni nemoteno širijo med ljudmi.
Kar niti ni najhuje. Najhuje je to, da jim utegne kdo verjeti. Ker je pač lažje živeti v strahu, kot sprejeti neznano.

Zapisal sem osebne zaključke, lastna opažanja in razmišljanja, na podlagi filma, torej fikcije sem potegnil vzporednice v resnični svet in vnesel dvom, ‘kaj pa če je res?’, obenem pa sprožil val jeze in ogorčenja, da si drznem kaj takega sploh napisati.

Vidite, tako to zgleda, ko nekdo svoja sklepanja in tuhtanja, pa čeprav se zgolj sprašuje, če je nemara to kar premišljuje res, da na vpogled še komu drugemu.
Kar pa je v primerjavi s propagando, ki jo je vodila stran proti, pravzaprav zanemarljivo.
Američani temu pravijo ‘taste of your own medicine’, oziroma drugače rečeno – česar ne želiš, da drugi storijo tebi, tudi ti ne stori drugim.
Ne moreš osnovati kampanje na lažeh in izmišljotinah , ko pa ugledaš nekaj kar ni po godu tebi, kot Kalimero pričeti kričati ‘To je krivica!’

***… al sem povedal, da je satira. Pa povem še enkrat. Ampak bržkone zaman …

Advertisements
Prejšnja objava
Naslednja objava
Komentiraj

2 komentarja

  1. Amsel

     /  november 21, 2015

    Bravo za zapis!

    Odgovori
  2. Matic

     /  december 21, 2015

    here here. enaka zgodba je z ex-kadilci. nihče ne preganja tako ognjevito kadilcev kot ravno ex-kadilci. denial is bitch. ljudje zaradi tega zbolevajo, postanejo morilci ipd. aleš samo preganja (beri: beži sam pred sabo)

    Odgovori

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: