Revoz iz drugega zornega kota

V preteklih dneh sem s skorajda takšnim začudenjem, kot ga je ob obisku novomeške tovarne za proizvodnjo vozil znamke Renault izrazil premier vlade Republike Slovenije gospod Miro Cerar, prebral več člankov o tem kako Revoz na vse pretege išče delavce, a teh nikakor ne uspe dobiti, kljub visoki brezposelnosti v regiji, obljubljeni plači 910 evrov bruto, plačanih nadurah kot tudi izplačilu regresa. S to razliko, da se je on čudil, zakaj ljudje ne pograbijo te edinstvene priložnosti za delo, sam pa sem ostrmel ob številki 910, kolikor naj bi znašala bruto plača. Čeprav je bilo moč prvotni znesek slišati tudi na predstavitvi o možnostih zaposlitve v podjetju, ki so ga predstavniki agencije za zaposlovanje organizirali v prostorih Urada za delo, se je kasneje izkazalo, da se do teh vrtoglavih devetstodesetih evrov pride z dodatki za popoldansko in nočno delo ter z ‘nagrado’ za celomesečno prisotnost, sicer pa osnovna bruto plača delavca v proizvodnji znaša, reci – piši, natanko 793,09 EUR. Kar presega zakonsko določeno minimalno plačo za 2,36 evra. Kajpada bruto.
Da temu ni povsem tako, izveš po uspešno opravljenem zdravniškem pregledu ter po ravno tako uspešno opravljenem preizkusu ročnih spretnosti, na celodnevnem uvodnem seminarju v samem podjetju, kjer te seznanijo z načinom dela, skrbjo za kakovost in z varnostjo pri delu ter o vsem ostalem kar pritiče k samemu proizvodnemu procesu in s čimer mora biti bodoči sodelavec v uspešnem mednarodnem podjetju pač seznanjen. Omenijo tudi razne ugodnosti kot so organiziran prevoz na delo in z dela, toplo malico z različnimi meniji v tovarniški menzi in ti zatorej ni treba skrbeti za to, da si doma pripraviš sendvič in jogurt, kot češnjo na vrhu torte pa navržejo še popust, ki so ga deležni vsi zaposleni, če se odločijo za nakup novega Clia ali Twinga.

twingo

Čez teden ali dva – nekoga prej, drugega kasneje – pokličejo iz Direkcije človeških virov, da se uskladijo glede pričetka dela, nakar v zaposlitveni agenciji pripravijo pogodbo o zaposlitvi za delo pri drugem delodajalcu. Po podpisu si nared za delo. Delo poteka v dveh izmenah, dopoldanska od 6ih do 14ih, popoldanska od 14ih do 22ih. Delavski avtobus te po dobri uri vožnje pred fabriko pripelje dvajset minut prej, kar je ravno prav, da se preoblečeš in pravočasno prideš na delovno mesto. Linija se v osmih delovnih urah ustavi trikrat. Enkrat za malico (pol ure) in dvakrat za pet minut, ki komaj zadoščajo, da prideš do stranišča in nazaj. To nista ‘čik pavzi’. Kajenje je na celotnem območju tovarne strogo prepovedano. Varnostniki redno preverjajo wcje iščoč kršitelje prepovedi. Kazen je stroga in te užge, kjer najbolj boli. Po žepu. To je pavza za opravljanje najosnovnejših človeških potreb. Izven teh okvirjev odhajanje na stranišče ni zaželeno. Če nimaš ravno kakih zdravstvenih težav. Po petih minutah se trak znova vklopi in teče. Trak ne čaka nikogar.  Če se vmes zgodi zastoj je ta zaradi človeške napake. Na vsakodnevnih nekaj minutnih animacijah po malici, nadrejeni na svojem oddelku delavce seznani s številom spodrsljajev prejšnjega dne, na katerem delovnem mestu je bila napaka storjena in kakšne so njene posledice. Sleherna napaka se beleži prek računalniškega sistema, ta natančno lokacijo in vrsto napake sporoči odklanjalcu na pager, ki je vezan na telefonsko omrežje. ‘Stroški so ogromni!’, pove preddelavec. Ne le, da si odgovoren za napako, zaradi katere je stala cela linija in zaradi katere si spravil v dobesedni tek nekaj ljudi v haljah, ki hitijo popraviti tisto, kar si ti zašuštral in se trudijo, da bo delovni proces v najkrajšem možnem času znova normalno stekel, s tem si povzročil tudi gospodarsko škodo podjetju, nepotreben strošek in izpad dohodka. Tu ne gre za minute. Za sekunde in stotinke gre. Če trak v izmeni stoji dvaindevetdeset sekund, to pomeni, da je bilo izdelano eno vozilo manj kot bi lahko bilo, kar podjetju predstavlja izgubo dobička. Krivda je tvoja. Peči bi te morala slaba vest, moral bi imeti občutek krivde in odgovornosti za slabo opravljeno delo, v najslabšem primeru lahko avto zavrnejo ali še huje,  lahko ga kdo kupi in se z njim zaradi tvoje površnosti in malomarnosti ubije. Ker si prepočasen. Ker ne zmoreš norme. Ker izgubljaš dragoceni čas s tem, da si ne namestiš drugega vijaka že med vijačenjem prvega, tretjega med vijačenjem drugega vijaka, četrtega med vijačenjem tretjega. Delaš nepotrebne gibe, odvečne korake. Šteje vsaka stotinka, ki jo izgubiš s tem, ko ne delaš z obema rokama hkrati. Medtem, ko imaš vijačnik v eni roki in z njim odvijaš vijak, si moraš z drugo roko že pripraviti kabel z maso, ki nanj sodi, saj ti v nasprotnem primeru zmanjka časa, na kar te prične opozarjati semafor, ki posveti najprej oranžno in oddaja kratke piske, potem pa sveti rdeče in piska še hitreje, še glasneje in bolj predirljivo kot prej.
Dela ne moreš dokončati, saj se trak ustavi, vijačnik zablokira, priganja te novo vozilo, za nameček pa si naslednjemu delavcu v procesu proizvodnje v napoto in ne more opraviti svojega dela.

v5qzuu

Delo je naporno, zahtevno in izčrpavajoče. Tako fizično kot psihično. Terja pozornost, zbranost, natančnost, hitrost. Vzdušje na delovnem mestu je vse prej kot sproščeno, pogoji dela pa nikakor ugodni. Nad njimi se pritožujejo tudi delavci z večletnimi izkušnjami, norma je visoka. Marsikdo od prišlekov ne zdrži več kot dan ali dva, nekateri odidejo že po nekaj urah. Mnogim po enem mesecu ne podaljšajo pogodbe. Že na uvodnem seminarju kandidate seznanijo s tem, da je v podjetju vse natanko izmerjeno, preštudirano in v nulo prekalkulirano za doseganje optimalnih rezultatov in da se vse da, če se le hoče in če se dovolj potrudiš. Se pravi, če ne zmoreš in nisi sposoben držati tempa, ki so ga določili za to usposobljeni strokovnjaki iz tujine, to ne pomeni, da oni niso predvideli menjave baterije na vijačniku, da niso upoštevali, da je navoj kakega vijaka slabo vrezan, da kak kos ne sede ‘kot ata na mamo’, da je morda kdaj kaj zvito, odlomljeno, narobe ukrivljeno, da se niso ozirali na to, da deset minut do desetih zvečer koncentracija delavca ni enaka tisti ob pol treh popoldan, in da njihova težnja k temu, da bi dosegli, da je vsaka operacija že prvič opravljena brezhibno in kakovostno ter ne rabi popravljanja, včasih preprosto neizvedljiva zaradi nepredvidljivih faktorjev, temveč pomeni to, da se ne potrudiš dovolj. Ali pa nisi primeren za tovrstno delo. ‘Ni vsak za vse. Morda vam bo šlo kje drugje delo bolje od rok …’ z nasmehom pove eden od predavateljev na seminarju.

Nekaj dni po tistem, ko število vozil z 42 povečajo na 45 vozil na uro, šef, na obveznih minutah za animacijo, svojim delavkam in delavcem, ki sedijo za mizo pred njegovo pisarno, s povsem resnim izrazom na obrazu reče:’ Uvedli smo še eno delovno mesto, se pravi je vmes zdaj še en človek, dela imate manj kot prej, napak pa je vedno več. Statistike so ka – ta – stro – fal – ne! Ne vem kako to … Smo se mal’ polenil, a’l kaku?’ V proizvodni hali se prižgejo luči, trak se avtomatsko zažene. Sklonjenih glav, ponižani, osramočeni ali pa zgolj jezni odidejo na svoja delovna mesta, si nataknejo rokavice in nadaljujejo z delom.

Dva dni pred iztekom enomesečne poskusne dobe te seznanijo z dokončno odločitvijo, da ti pogodbe ne bodo podaljšali, kar nekako pričakuješ, saj si imel teden poprej s šefom pomenek o tem, da se boš moral malo obrniti, če hočeš ostati. Da sicer delaš dobro, z malo napak in kvalitetno, a ti vseeno manjka še malo. Čisto malo, pa vendarle preveč. Takrat te je namreč ocenil, da opraviš nekako 90 odstotkov zadanega, a jih je od svojega nadrejenega slišal, ker ni vzel v ozir neizogibnega povišanja norme in je zategadelj podal nerealno oceno delavca. Naslednji dan prejmeš odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela z utemeljitvijo nedoseganja časa cikla, potrebnega za nemoteno delovanje. Delavec je opravil približno 85% operacij v času cikla. Nekoliko razočaran, hkrati pa z olajšanjem, izprazniš garderobno omarico, ključ vrneš šefu. Legitimacijsko kartico potem, ko  se ob izhodu še zadnjič štempljaš, pustiš pri varnostniku na recepciji. Za delovne hlače, kratke majice in delovne čevlje ti je rečeno naj jih kar zalučaš v smeti, češ da nimajo z njimi kaj počet. ‘Lahko pa jih neseš tudi domov zaradi mene. Vseeno mi je. Hvala za sodelovanje in srečno!’
Hja, zakaj pa pravzaprav ne? Avtomobili se prodajajo, delavcem plačujejo minimalno plačo za maksimalno delo, za povrh pa je premier podjetju obljubil še nadaljnjo podporo vlade pri novih projektih, za katere s(m)o – kakor piše v sporočilu za javnost na spletni strani Vlade Republike Slovenije – od leta 1998 Revozu skupaj namenili 85,6 mio EUR pomoči. Razumljivo je torej, da taki firmi kot je Revoz, en ubog par proč vrženih čevljev ne povzroči ravno finančne luknje, kot je ne naredi niti zdravstveni pregled, ki za vsakega delavca stane nekje okrog sto evrov, pa naj ta dela teden, mesec ali leto. Po krajšem premisleku je jasna tudi zaskrbljenost gospoda Cerarja glede težkega zadovoljevanja ustrezne delovne sile, saj bi to lahko pomenilo, da ljudje niso več pripravljeni sprejeti vsakršnega dela za mizerno plačilo in ne zaupajo več delodajalcu, ki jim sprva obljublja zaposlitev za nedoločen čas, ko trgu zagotovi potrebna vozila pa preprosto ukine polovično nočno izmeno, s tem pa delavcem prenehati veljati pogodba, kot se je to zgodilo marca 2015 in je brez zaposlitve ostalo 450 agencijskih delavcev. Mnoge je Zveza Renault-Nissan letos spet vabila, a se ti niso odzvali. Zatorej ne preseneča, da je Direkcija za človeške vire, te dodobra izčrpala in izpraznila, ter da nima več kje zajemati gonilne sile, ki bi poganjala njihov dobičkonosni stroj, delavec pa naj bi se zadovoljil z drobtinami in bil celo v prostem času venomer dosegljiv na svoj mobilnik, če bi ga slučajno klicali iz službe, da mora priti nadomeščati koga iz druge izmene, ki je zbolel in je sporočil, da ne more priti v službo. Marsikdo tega ni sposoben, če pa kdo od vas meni, da bi zmogel, pa naj le brž napiše vlogo za delo in izkoristi to izvrstno priložnost, ki nikakor ni enkratna. Ko se bo število naročil povečalo, vas bodo zagotovo spet klicali.

Advertisements
Prejšnja objava
Naslednja objava
Komentiraj

32 komentarjev

  1. Simon

     /  november 20, 2016

    Pa mislite da je kje kaj drugače ? Kjerkoli v industriji je več-ali-manj isti režim. Sava, Iskra…celo trgovine kot so Lidl, Hofer, Tus…. imajo zaposlene sužnje, ki jim delajo skoraj zastonj. Poznam znanca ki dela v Mercedes benz-u in so pogoji dela povsem isti tistim, ki so v Revozu. Pravi, da se vsako leto bolj zaustrujejo pogoji dela in zmanjšuje plača. Povsem isto (če ne celo hujše) je tudi v Tesla tovarni. Spomnite se članka, ko se je en Slovenec poškodoval na delovnem mestu. Tudi tam se ne cedita med in mleko. Cel svet je postal požrešen. Delničarji hočejo večje dobičke.Vprašajte se, kako lahko dosežejo, da gredo delnice vsako leto “dodatnih” 30% gor? Treba je nekje ustvarit večji dobiček. Če ga direktor ne bo pokazal, potem bo odletel. To pa pomeni, da mu gre “nerealna” plača.
    Država lahko zmanjša davke in pritisne Revoz s kakšnim novim zakonom. Kaj pa bo to prineslo ? Verjetno to, da se bo Revoz odločil selit proizvodnjo nekam bolj proti vzhodu.

    Odgovori
    • Da ni nikjer drugače in da je povsod bolj ali manj ista pesem, ne pomeni da je prav. Nekaj časa bo že še šlo, toda koliko? Bodo ljudje kar v nedogled delali hitreje in več v vedno slabših pogojih za vedno manjše plačilo?

      Odgovori
      • Tatjana

         /  julij 12, 2017

        “Da ni nikjer drugače in da je povsod bolj ali manj ista pesem, ne pomeni da je prav.” Točno tako! Ljudje niso stroji; slej ko prej pride psihične in fizične izgorenosti. Ko je zdravje uničeno, se iztrošenih delov ne da kar zamenjati, kot pri avtih, ki jih izdelujejo. Takšen tempo pusti trajne posledice. Ampak lastnike, željne dobička, to ne zanima, saj oni ne bodo ne psihično ne fizično izgoreni zaradi tempa. Zato morajo delavci sami povedati, da niso roboti, ampak ljudje.

    • ToniP

       /  november 21, 2016

      Btw. delavci Lidla so nadpovprečno plačani. I’m just saying …

      Odgovori
  2. Zdaj pa ne nepomembno vprašanje: Koliko več bi bil pripravljen potrošnik plačati za avto, ki bi ga proizvedli dostojno plačani delavci, ki bi delali po človeških normah?

    Po zgledu letalskega potniškega prometa … vsi se strinjamo, da je svinjarija, ker morajo piloti plačevati, da sploh lahko delajo. Ko kupujemo letalske karte, nas pa ne zanima čisto nič drugega kot izračun in če je strošek prevoza pri podjetju X 1,67 evra cenejši kot pri podjetju Y … nam je prav malo mar za plače pilotov in stevardes.

    Odgovori
    • Težko odgovorim, ker svoj živi dan nisem kupoval novega avtomobila. Prav tako nisem bil v letalu od zgodnjih osemdesetih, pa še takrat sem se kot otroče peljal z JATom, tako da glede na to da ne morem odgovoriti, lahko zastavim le še eno nepomembno vprašanje.
      Koliko manj dobička so si v žepe pripravljeni stlačiti lastniki, direktorji in ostali kapitalisti, zato, da bi delavcu namenili nekoliko večji drobec in bi nanj ne gledali kot na nekoga, ki jim predstavlja strošek?

      Odgovori
    • nekdo

       /  december 5, 2016

      Matej Zalar, to je verižna reakcija…plače so majhne, standard se niža, cene se višajo in smo prisiljeni gledat na vsak evro in logično povsod šparamo. Delavec je izkoriščan dobi unga minimalca, mora potem kupovat poceni izdelke, ker si drugega ne more privoščiti, zato kupuje poceni hrano iz lidla, hoferja in s tem podpre tiste kapitaliste, ki izkorišča iste delavce, ki proizvajajo izdelek, ki si ga nabavu, pa naj bo to hrana, avto ali letalska karta. In krog je sklenjen.

      Odgovori
  3. Janez

     /  november 20, 2016

    Tudi sam delam v Revozu, na sreco kot zunanji izvajalec. Imel sem tudi priloznost delati na liniji kot zunanji izvajalec. Situacija je katastrofalna, to je cisto izkoriscanje delavcev. Vidi se kako trpijo, trak so navili, da se bodo lahko šefi na koncu leta rokovali in dajali nagrade kot prejsnja leta. Delavci pa odhajajo. Veliko novih obrazov vidim vsak teden, ampak delavci ne zdrzijo in odnehajo. Ko sem po radiu slisal izjavo Cerarja, sem zaklel in si mislil, lako tebi, sj si si pred kratkim placo povecau. Se vidi da si zatiska oci pred resnico. Do kdaj bo to suzenjstvo narod prenasal?

    Odgovori
    • Taisto vprašanje si zastavlja marsikdo. Odgovora nanj pa najbrž nima nihče. Žal. Dokler ljudje pristajajo na take pogoje dela, pogoltnejo vsakršne opazke in pripombe, desetega pa so veseli tiste svoje mezde, kakih bistvenih sprememb ni pričakovati.
      Hvala za potrditev zapisa. 🙂

      Odgovori
      • Tatjana

         /  julij 12, 2017

        Sama sem doživela izgorenost na lastni koži. Po 30 letih dela sem izgubila službo.Najprej mi je bilo hudo, ker nisem vedela, kako bom sploh preživela. Kar nekaj let je trajalo, da sem prišla k sebi, predvsem psihično. Sedaj sem na sociali. Dobim 3x manj kot prej, a lahko rečem, da mi nič ne manjka. Plačane imam vse položnice,lačna nisem. Ne hodim na morje, ampak uživam v prelepi Kolpi, ki jo imam pred nosom. Ko sem bila zaposlena, se nisem več let smejala. Sedaj se spet nasmejim od srca. Službo redno iščem, a če je ne dobim, je ok. Če že denarja nimam, imam pa tisto kar je najpomembnejše – psihično in fizično zdravje.

    • mozgni na begu.

       /  maj 12, 2017

      jamranje je sicer okej, ampak pocasi se bodo delavci morali zacet sprasevat kje so sindakati? in zakaj sploh obstajajo? zakaj delavci placujejo clanarine sindakatom?

      ce si delavci sami ne zacnejo postavljat teh vprasanj ter tik zatem iskat odgovore in nato zacet z akcijo, pa kakrsnakoli naj ta bo, si taisti delavci njihovo kalvarijo tudi zasluzijo.

      danes imajo na razpolago pravne okvirje, ki jim omogocajo kolektivno organiziranje v enotnega partnerja pri pogodbi. nismo vec v 19 stoletju. ce tega niso sposobni sami razumet bodo pac placali ceno za lastno inelektualno lenobo.

      najvecji problem je ta, da se vedno krivi politike ter pricakuje, da bo nekdo drugi namesto tebe poskrbel za tvoje interese…

      Odgovori
  4. dejan

     /  december 1, 2016

    Ko sem prebral tale zapis, nisem začutil ničesar kot bolečine in ogorčenja, ki se izvaja nad delavci, da kapitalističen fordov trak teče naprej. Mislim, da bi se morali vsi delavci znebiti iluzije mezdnega dela, ki jih sili, da delajo za borne plače, stopiti na ulice, odstraniti elito iz parlamentov, ter vzpostaviti delavsko stranko, ki bi na probleme v Sloveniji gledala iz spodaj in ne iz neba, katero je premnogim ljudem v Sloveniji preprosto nedosegljivo. Čas je, da delavci več na gledajo na delo kot preživetje lastne družine ali pa sebe, temveč, da stopijo skupaj in ustvarijo državo, ki bo pravična za vse.

    Odgovori
  5. bralc

     /  december 9, 2016

    Kateri dodatki so po novem izvzeti iz minimalne plače?

    Iz minimalne plače so od 1.1.2016 izvzeti in se vanjo ne vštevajo:

    dodatek za nočno delo,
    dodatek za delo v nedeljo,
    dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu.

    Ti dodatki se po novem tako prištevajo k znesku minimalne plače.

    Odgovori
  6. Dadi

     /  december 9, 2016

    Ista podobna zgodba v Savi samo da je za vodstvo službeni avtomobili zlate kartice delavce pa stisnit v kot,ko te ne rabi pa adijo.

    Odgovori
  7. Dadi

     /  december 9, 2016

    Kar je najbolj banalna stvar,da naše delavce meseca(nagrada ker si šefu všeč) vozijo v REVOZ na ogled,češ da kako je tam vse v najlepšem redu.Fuck off the sistem.

    Odgovori
  8. Tej zgodbi povsem verjamem. Tudi v tujini, recimo v Amazonovih skladiščih je tako, ko je vsak gib prekalkuliran na stotinko, delavci pa delajo praktično maratone vsak dan za golo preživetje.

    Tudi mene, ki sem iz povsem drugega konca Slovenije, je Zavod vabil v Novo mesto. Očitno lokalno prebivalstvo ve koliko je ura in lahko dobijo samo še naivneže iz drugih regij.

    Odgovor na takšno izkoriščanje je uvedba carin, kontrola na mejah in sindikati, samo to verjetno ne bo všeč tistim, ki imajo radi poceni robo iz Kitajske in pojedine v Bruslju.

    Jaz sem k sreči našel spodobno službo v tujini, ker mi je zaradi naših “vez in poznanstev” že davno prekipelo.

    Odgovori
  9. Bradr

     /  januar 16, 2017

    Lahko mi mlatimo prazno slamo, ampak dokler obstoječi delavci Revoza (predvsem tisti težje nadomestljivi) ne bodo stopili skupaj in prenehali z delom dokler se ne izboljšajo pogoji, se ne bo nič spremenilo.
    Obi se bodo med stavko malo “spočili” od mašine, firmo bo pa to udarilo tako po žepu, da bodo dobro premislili, kaj se jim bolj splača.

    Odgovori
  10. Anton Rozman

     /  januar 17, 2017

    V Nm je dovolj delavne sile, samo pogoji dela so UBITAČNI tako da večina na novo zaposlenih že prvi teden odide, tega mediji ne pišejo!! Včasih je bila norma 150 avtomobilov na smeno potem je prišel revoz in počasi dvigoval normo ljudje ki so tam delali so z prakso lahko dohajali normo! Danes stopiš v proizvodnjo imaš normo 350!! Koliko jih lahko 2 dan to normo naredi??? Žal ne gre in kaj ti ostane ?? GREŠ in dobro veš da se nikoli več ne vrneš!! Plača je pa poglavje zase!! MEZDNI ODNOSI!!!

    Odgovori
  11. Vid

     /  januar 18, 2017

    Odlično napisano in dober vpogled v drobovje Revoza! Žal mi je delavcev in škoda za Revoz.

    Odgovori
  12. hiro

     /  januar 19, 2017

    Kapitalizem je treba dekapirati

    Odgovori
  13. Poznam delo v Revozu, zelo dober opis razmer, ki vladajo v tej tovarni belih sužnjev.

    Odgovori
  14. neta

     /  januar 26, 2017

    Predsednika vlade in sploh našo elito je lahko sram, da se dogajajo take reči. Ali si ne bi poslanci in vsi tisti ki imajo mesečni dohodek nad 3.000 EUR zmanjšali, in vsa vsota ki je nad tem bi bila za preživetje tistih , ki životarijo z minimalno plačo. Sprejmite zakon za razmerje med najnižjo in najvišjo plačo. Vsi smo ljudje, noben ne bo nesel s seboj nič, vse nas čaka isto smrt.

    Odgovori
  15. Jožef Vlah

     /  januar 31, 2017

    Že v času SFRJ, je v takratnem Cimosu, ko je Cimos deloval še v prostorih Tomosa, eden od francoskih direktorjev (mislim, da za finance, bivši član OAS) izjavil, da so naši delavci enaki arabskim. Šlo je za odnos njih “nadljudi” do delavcev takratne, uspešne tovarne TOMOS – CIMOS. Takoj je moral oditi. Zgodovina se v tem delu ponavlja. Tipičen primer Taylorizma, ko se postavljajo norme na osnovi najzmogljivejšega. Vsi ostali komentarji to potrjujejo.

    Odgovori
  16. Darja

     /  februar 8, 2017

    Pri vseh teh sindikatih, ki jih imamo v Sloveniji, bi pa tudi lahko kaj za delavce Revoza naredili. Zakaj se ne organizira stavka? Saj gre za izkoriščanje, s čimer so se znali očitno delavci v 19. stoletju bolje spoprijeti, kot danes, ko se malo potožijo po spletu in gre vse naprej po starem …. Ve se, da gre presežna vrednost ustvarjena v proizvodnji v žepe lastnikov in tu ni končna cena avtomobila nič važna. Pridobiti je treba nazaj razredno zavest, ki se je v zadnjih desetletjih izgubila kdovekam …

    .

    Odgovori
  17. Ace

     /  februar 21, 2017

    Delam v revozu in lahko povem da je vse napisano vsaj 90% resnično. Problem pa ni samo to da se število vozil na uro večajo ampak se sami pogoji dela slabšajo. še posebaj z novim Cliom, kjer spreminjajo delavna mesta na slabše da lahko še Cliota not vrinejo, da je delovno mesto potem slabše, potem pa še vsakih 14 dni povečajo število vozil na uro. Nekatera delovna mesta sploh niso dokončana, pričakujejo pa da bo delavec sam na tem mestu naredil 360 komadov na dan. 5-6 dni v tednu po 8-12 ur na dan, ker se količin ne dosega.. Nočna je pa itak polom, ker ni delavcev (še podnevi jih manjka) pa še tisti, ki so prišli na novo bodo sedaj v roku dveh tednov pobegnili..

    Odgovori
  18. mozgni na begu.

     /  maj 12, 2017

    treba se je seveda tudi zavedat, da bodo stavke v koncni fazi take investitorje, ki jim dodana vrednost temelji predvesm na racionalizaciji stroskov, prepodile iz slovenije. tu si je pac treba nalit cistega vina: ce zelimo ekonomijo visoke dodane vrednosti, ter privabljat kvelitentnejsi kapital, je treba zastavit sistem popolnoma drugace ter si za zacetek izbit iz glave socialisticno miselnost, ki prevladuje v sloveniji. tu pa se ze zatakne, pot do cilja pa je precej dolga.

    Odgovori
  19. mozgni na begu.

     /  maj 12, 2017

    pa se pozitiven pogled na zadevo: v sloveniji se nezaposlenost znizuje, pocasi se priblizuje tocki, ki je pri ekonomistih smatrana za polno zaposlenost(okoli 6%). to pomeni, da bodo taki delodajalci, kot je revoz, glede na to, da se tam delavci non stop menjajo zaradi nesprejemljivih pogojev, pocasi zmanjkalo bazena naivnezev. in potem, ali bodo zvisali place ali pa odsli iz slo. bottom line: slovenija se zgleda sama po sebi pocasi le odleplja od statusa drzave nizkocenovne delovne sile.

    Odgovori
  20. Aldi

     /  maj 12, 2017

    Socustvujem z generacijami, ki prihajajo in se morajo spopadati s cedalje trsimi razmerami. Samo mimogrede bom zapisal par besed na to temo. V zgodnjih osemdesetih letih sem delal v nocni izmeni tiskarne, zaposlili so me za 3 mesece zaradi vecjega narocila iz tujine. Poskusal sem se izkazati in sem za 50 odstotkov presegel normo, ker je uprava obljubila 20 odstotkov dodatka na placo. Po nekaj dneh me je vodja izmene potegnil vstran in se z mano pogovoril. Zvedel sem, da bodo vsem delavcem dvignili normo, ce bom vztrajal pri preseganju. To so bili delavci, ki niso imeli perspektive, da bi lahko napredovali ali sli drugam, in ce bi delali tako intenzivno kot sem zacel jaz, bi bili iztroseni dolgo pred upokojitvijo.

    Odgovori
  21. Zmago1

     /  maj 15, 2017

    Žalostna zgodba. Najbolj žalostno je pa to, da ta proizvodna dejavnost nima srečnega konca: Če bodo le mogli bodo delavce nadomestili z roboti, norme bodo v vsakem primeru šle gor in plače še dol, ali pa bodo popokali in preselili celo tovarno na jug in dela sploh ne bo več,..saj ne veš kaj je slabše,….Rešitev je seveda v višje kvalificiranih delovnih procesih- storitvah , z višjo dodano vrednostjo: inženiring, razvoj, raziskave, trženje, prodaja, nabava, logistika, marketing, itd….tkoliko je tega v Revozu?

    Odgovori
  1. Zakaj ne najdejo delavcev? | Jinov svet

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: