sestradani kanibalistični kabalisti
do s cerumnom oblitih ušes siti
ekološko pridelane prane in medu
iz zaničljivih pljunkov samorogov
razporejajo svoje vrste ostrostrelcev
opremljene s pihalniki in samostreli
po vijolični podrasti vzdolž gorjancev
od koder prežijo na majajoče zablodele
duše nezavestnih vikendašov ki skozi
nagnite lesene stene majhnih zidanic
odtavajo v kakor beethoven gluho noč
iskat svoj mir in nesmiselnost obstoja
končajo pa v prozornih kotlih ali na kolu
ki se v nasprotni smeri urinega kazalca
suče nad belimi zublji večne svetlobe
v kožo svojih napetih trebuhov vtirajo
sivkino pomado iz fair trade trgovine
s sladkorno peno na skrivenčenih ustih
brezumno strmijo v zvezdnato nebo
žužnjajo o prekletstvu žolča kokoške
iz luknjastih žepov suknjičev stresajo
ostanke praprotnega semena in pepela
hrabrih venetskih viteških vojščakov
informirana voda se na ves glas krohota
balvani si brundajo v mahovnate brade
nekje daleč v pribaltski tajgi pa grigorij
z opečenimi podplati pod stoletno smreko
ovešen z molekom iz zob pravovernic
pestuje spečega rosomaha brez krempljev

Ko bom velik
bom imel
krokarja.
Zvečer bova
ob brlivki
kako razdrla,
zobala datlje,
oreške in
suhe smokve
ter igrala
šah, damo
ali scrabble.

Ko bom
končal
s potezo,
bom srknil
požirek piva,
izvlekel
bobi palčko
in ga z njo
narahlo
dregnil pod
perut: ‘Ti si
na vrsti, Edgar!’