Nikoli si ni mislil, da bo kdaj sproščeno sedel na kavču pri človeku, ki ga je srečal zgolj nekajkrat, se z njim pomenkoval medtem, ko ona sedi med njima kot nekakšen most med nekoč in zdaj, med njeno preteklostjo in njeno sedanjostjo, most med prej in zdaj.
Čudil se je, da niti pomišljal ni, ko mu je rekla, da bi obiskala njenega dolgoletnega prijatelja, s katerim sta bila pred več kot desetletjem par. Idealen par. Skupaj sta se izgubljala in iskala, se našla in se izgubila vsak v svoj svet, vendar pa nikoli nista prekinila stikov. Vezalo ju je nekaj več.
Nekaj … česar onadva nimata.
Ni se imel za ljubosumnega človeka, vendar je bilo nekaj kar mu ni dalo miru. Nekaj nedoločljivega. Morda to, da je nekega večera na široki okenski polici med čajnimi svečkami, opazil nekakšen kovinski cvet s prostorom za majhno sliko na kateri ga je objemala okrog vratu in mu namenjala ljubeč in zaljubljen pogled. Pogled, kakršnega je pogrešal in ga ni opazil, kadar je gledala vanj. Zdelo se mu je … kot klofuta, kot pljusk hladne vode v obraz, ki te predrami, da dojameš, da tega kar izžareva ta drobna zbledela slika, ki jo je izkopala iz škatel na dnu omare pravzaprav predstavlja nedosegljivo.
Nikoli ji ne bo pomenil toliko, kot ji je pomenil on. Čeprav je večkrat v pogovoru poudarila, da ga dojema kot brata in da nanj sploh nikoli ne bi mogla pomisliti v nikakršnem drugačnem smislu, je le stežka odmislil, da sta nekoč živela skupaj,  si delila posteljo.
Tako kot si jo sedaj delita onadva. Obrnjena vsak na svoj konec, vsak s svojimi mislimi, potem, ko se površno in bežno poljubita, si zaželita lahko noč in spod vek zreta vsak v svoj del teme. Teme, v kateri njena nasmejana, razigrana preteklost bdi nad njeno monotono in dolgočasno današnjostjo.

Četudi si je težko predstavljal obrnjeno situacijo, si je vseeno skušal orisati podoben prizor, ko on sedi med njo in svojim dekletom izpred desetih in več let, a mu je delalo težave že to, da bi se spomnil s katero bi bil zmožen ohraniti stike in jih pretvoriti v trajno prijateljstvo, kaj šele, da bi si zmogel predstavljati, kako bi se ob tem počutila ona. Ona, ki je sedaj obujala spomine s svojim nekdanjim fantom in njunim skupnim prijateljem, on pa sedi poleg kot tujek, ki so mu dovolili biti del tega.
Kljub temu, da ga je vsake toliko preplavil občutek, da jih s svojo navzočnostjo opominja na minulost tistih časov, se je počutil prijetno in ne odrinjeno. Popili so nekaj piv, glasba je bila vedno glasnejša, sčasoma je bil popolnoma sproščen in se s tem, ali ni morda odveč v tej družbi, ni več bodel. Niti ga ni motilo, da sta se premaknila h glasbenemu stolpu in izbirala glasbo, se smejala in kadila. Tako kot v dobrih starih časih …
Kasneje, ko je pijače, ki jo je imel gostitelj v hladilniku, tako kot tiste, ki so jo nakupili preden so prišli, zmanjkalo, so se odpravili v lokal v centru mesta, kjer je bil do sedaj morda trikrat ali štirikrat, enkrat celo preden jo je spoznal in preden je sploh mogel slutiti, da se bo po tistih ovinkih, ki jih je tisti večer oprezno in nezaupljivo premagoval, vozil skoraj vsak drugi teden.
Takoj, ko so se spustili po kratkih stopnicah, ga je odneslo na plesišče, dj je vrtel nek novodobni hiphop, ki je bil bolj podoben žlobudranju licitatorja živine podkrepljen z odsekanimi elektronskimi beati, vendar mu je bilo kratkomalo vseeno. Smehljaje se mu je pridružila s kozarcem prozorne tekočine, v kateri je stala rezina limete v eni roki ter s steklenico piva zanj, v drugi. Plesala sta en ob drugem, nekaj časa obrnjena tako, da sta si gledala v oči, potem se je obrnila, on pa se je prislonil ob njeno zadnjico, jo poljubil na vrat in oznanil, da gre scat in na čik.
Ko se je vrnil je stala na robu plesišča in se z nekom pogovarjala, vsake toliko se je naslonila naprej, se zopet vzravnala in v znak potrditve, da ga je slišala, prikimala.
Prislonil se je ob steber pri šanku, nagibal steklenico in jo opazoval. Ne nadzorujoče. Gledal jo je, kako je sproščena, naravna, privlačna. Oprijete črne hlače, prilegajoča se črna majica, črn obesek na vrvici okoli vratu, skoraj nenaličena pa vendar povsem neobremenjena, tako kot znajo biti ženske, kadar se odpravijo ven in se ličijo in mažejo in preoblačijo ter menjajo obleke, majice, hlače.
V tistem trenutku se je na glas začel režati, saj se je zavedel, da pol drugi meter od njega stoji njen bivši izpred desetih let, poleg pa njen bivši izpred kakih dveh let oziroma nekoliko dlje, kolikor sta bila sedaj onadva skupaj. Trije moški, katerim skupna točka je bila ona. Preplavilo ga je nekakšno trenutno nelagodje nepomembnosti, nečimrnosti, obenem pa občutek topline, pomirjenosti. Navsezadnje je zdaj, danes, ta trenutek  – z njim.
Kako bi se v taki situaciji počutila ona? Bi kaj rekla? Protestirala? Bi ji bilo čudno? Odveč? Bi hotela iti? Sta se tudi onadva spraševala, kaj si misli ta trenutek on? Se je on spraševal, kaj si mislita onadva? Kdo se v takem primeru počuti bolj neumno? Tisti, ki je več let fukal z nekom in jo sedaj fuka nekdo drug ali tisti, ki jo fuka zdaj, zraven pa prav tako pijana stojita dva moška, ki sta jo fukala pred njim, vsi trije pa bolščijo v njeno rit?
Oba sta vedela, da se zna zgoditi, da se srečajo, ona se je celo bala kakega izpada ljubosumnosti s strani njenega bivšega, vendar pa se je ta, zasačen pri ogledovanju ženske nekoga drugega, kakor Lisec, ki je prek ograje poželjivo gledal na vrt Andraža Slamorezca, presenetljivo odzval tako, da mu je v pozdrav ponudil roko in ga pobaral kaj bo spil. Pokazal je na vrč piva na šanku, natakarica pa je na točilni pult postavila krigl točenega.
Na lepem se je pojavila pred njim, ga prijela za ovratnik plašča in ga v njegovo popolno presenečenje povsem nepričakovano zalizala. Ji je stopil v glavo alkohol, trenuten preblisk pohote, je hotela pokazati ‘čigava’ je, tako njemu kot njima in vsem ostalim ali pa je šlo za povsem običajen spontan moment, ko ga je tako zbeganega, rahlo izgubljenega tujca v tujem kraju med tujimi ljudmi uzrla slonečega na pult in ga je hotela preprosto pomiriti? Kako to, da je kaj takega ni prešinilo nikoli in nikjer poprej? Niti kadar sta bila sama …
V kopalnici mu je med ščetkanjem zob postalo slabo, bruhal je v školjko, potegnil vodo, si ponovno umil zobe, obraz in vrat pa si je zmočil z mrzlo vodo. Čakala je, da pride in se gre umit še ona, sam pa se je zvrnil v posteljo in brez, da bi sploh pogledal v tisto smer, od koder sta nasmejana gledala po sobi, iztegnil roko in sprožil sredinca.
Zaspal je, preden se je vrnila iz kopalnice.
Še pred površnim poljubom in suhoparnim lahko noč.