Čredni nagon

Naj si še tako domišljamo in dopovedujemo kako svobodni smo, naj se še tako prepričujemo, da imamo svobodno voljo, in da se ravnamo po lastni presoji se nam te teze sesujejo v prah že ob obisku trgovine, kjer nam trgovci ob različnih ‘praznikih’, (ki so vse pogosteje kar konstrukt trgovcev samih ali pa se kakega že ustaljenega praznika oklenejo kot razvajen pamž materine noge, kadar trmari za tisto, kar si je pač zaželel) ponujajo različne vroče akcije.
Hočejo vsebino vaše denarnice in prmejduš – dobilo jo bodo!
Zato se na vas obesijo kot koalin mladič. A ker ima večina potrošnikov  v svojih denarnicah bore malo, nudijo popuste, odlog plačila, pike, točke zvestobe. Celo diktirajo vam kaj boste ob določenem prazniku kupili. Določajo vam jedilnik, kaj boste deli v lonec in kaj na mizo ter v usta. Oni odločajo kaj boste nesli domov – ne vi!
Da ne? Kupite tisto kar si želite vi, kadar si želite vi in ga ni trgovca, ki vam bo narekoval vsebino vašega vozička? Vozička ja, ne košarice. Košarico se vzame, le če se gre zgolj in samo po eno samo samcato stvar in po nič več. Toda ponavadi se vzame voz – če nam slučajno še kaj pade v oko.
In kaj je tisto kar se nam zatakne ob zrklo? Tisto kar nam nastavi trgovec. Nastavlja pa artikle in ponudbe ‘praznikom’ primerne. Pojdimo kar lepo po vrsti – kronološko.
Kojci po novem letu, čim pospravijo lučke in smreke in ostalo okrasje in božičke in čokoladne dobrote ter vso ostalo kramo, ki je kakopak nujno potrebna, da ob prehodu v novo leto lahko sploh preživimo, nam že podtikajo čokoladne srčke, plišaste srčke, prikupne plišaste medvedke s plišastimi srčki, bonboniere v obliki srčkov, zlatnino in bižuterijo v obliki srčkov, kajti pred vrati je valentinovo.
Valentinovo je praznik, kaj tega niste vedeli? Praznik zaljubljencev.
Če si samski, se ti ob tej evforični romantiki milo stori in pogleduješ okrog, če se da kje kupiti s srčki potiskan poldrugi meter vrvi, s katerega bi lahko zabingljal v kleti, po možnosti v majici s srčkom.

valentin

Dasiravno si misliš, ‘mene pa na te amerikanske fore ne boste’, si skorajda prisiljen družici kupiti vsaj vrtnico in kak srčkan srčast cuker, saj se bo sicer naslednji dan, ko se bodo njene prijateljice hvalile, kaj vse jim je Valentinček prinesel, počutile kot gobave izobčenke, na katere se ni prav nihče spomnil niti z umetno vzgojeno vrtnico brez vonja. Prej ali slej nam bodo po vzoru Alana Forda in skupine TNT, začeli posebej prodajati še vrtnično aromo.
Cirkus se je komaj dobro pričel, že je tu pust krivih ust, ko se našemimo, zganjamo norčije in preganjamo zimo. Temu sledi dan žena pa materinski dan in kaj kmalu je že čas pisanic, potic in prekajenih šunk.
Še vedno mislite, da se odločate VI?
Ste kdaj pekli ali kupili potico junija? Barvali jajčka avgusta? Si nadeli masko oktobra? Ste si jo, kajne? Na noč čarovnic. Še ena pogruntavščina z onkraj oceana, ki v naši kulturi nima kaj iskati. A kaj, ko nam jo trgovec ponuja …

Potem je tu prvi maj, ki je vsaj po moji presoji edini legitimen praznik. Saj je dandanes dejstvo, da delo imaš in ga dobiš celo plačanega, zagotovo praznovanja vredno.
S prvim majem in tradicionalnim prvomajskim golažem in nageljnom ter s prvomajskim piknikom se začne sezona kurjenja žarov, zato nam celo na bencinskih servisih ponujajo mini prenosne žare za enkratno uporabo. Oglje, klobasice, mini, midi in maxi mixe za peko na prostem, čevapčiče, nabodala in vse ostalo pa lahko kupimo vsepovsod.
Čez poletje vam dajo prosto, če seveda zanemarimo ponudbe turističnih agencij, potovalnih in počitniških aranžmajev na zadnji strani trgovinskih katalogov in nadležne nagradne igre, ki vam nudijo zastonjske počitnice v Grčiji, Turčiji ali pa na Jadranu ter tradicionalne veselice vaških prostovoljnih gasilskih društev.

Septembra še malo okrevamo od počitnikovanja in si belimo glave, s čim bomo otrokom kupili šolske potrebščine, šolske torbe in učbenike in delovne zvezke in ker nam solze že skorajda oblivajo obličje smo nared za dan spomina na mrtve.
Tekmovanje v objokovanju preminulih se lahko prične. Čim lepše urediti grob. Nanj položiti čim večji venec in čim več sveč. Velikih in dragih. Pokazati se v najlepših oblačilih in na pokopališče priti v vsaj opranem in zloščenem avtomobilu, če že ne v novem.
Naših predragih preminulih sorodnikov smo se letos spomnili in sedaj lahko izbrišemo žalosten obraz in si nadenemo veselega, saj bodo kmalu božični in novoletni prazniki in vse kar sodi poleg.
Nove lučice za smrečice, kupi daril in dobrot, kuhano vino, praznovanje …
Krog je sklenjen in lahko se znova prične.

Ovčereja je vedno bolj donosen posel in ni bolj vodljivih ovac od ljudi. Kljub vsem naporom in trudu, da bi ne bili enaki vsem, vsaj v določenih primerih podležemo ustaljenim normam in praksam ter storimo tako kot vsi ostali. Podležemo črednemu nagonu in si priznamo, da smo konec koncev, ovbe, tudi sami le človek.
Prav tako ob veliki noči pojemo kos šunke s hrenom in kuhano jajce, da dokažemo svojo kljubovalnost pa francosko solato pripravimo kar tako enkrat sredi poletja, vseeno pa se ne udeležujemo sezonskih razprodaj, saj se nam ne da drenjati za kose, ki jim jih vse leto ni uspelo prodati, pa najsibodo znižani za neverjetnih sedemdeset odstotkov.

sheep

Advertisements

EPP

Na knjižnični pult sem tiščal Potepuhe Knuta Hamsuna in na glas sem se začel smejati, ko je gospodična poleg mene povpraševala knjižničarko po knjigi ‘Morala in etika v marketingu’.
Obrnil sem se k njej in že na jeziku sem imel, da bi ji rekel:”Ne bi raje vzela ‘ Humor in lagodje pri Cankarju’?”
A mi je, zaradi njene sloke postave in uradnega paža, ki je bil na tej dolgonogi izposojevalki videti prav privlačen, iz ust priletelo:”A ni to oksimoron?”
Kislo se je nasmehnila, kot bi si mislila:”Ti si moron.” in z bibliotekarko izginila med policami.
Naj me strela, naj me pes poščije, če je ni nesla v roki. Celo pomahala mi je z njo, češ:”Vidiš, da obstaja.”
Ko sem potem neki dan gledal film na enem izmed komercialnih programov sem se med reklamami spomnil mladenke in knjige.

Prav vsak izdelek nam prodaja neka huda mačka ali pa nabildan tip!
Pa naj bo to avtomobil, žele bonboni, čistilo za sekret ali pa zobna krema.

Človek bi ob reklamah za šampon pomislil, da imajo lepe lase le joškate blondinke, ki so v enem dnevu na Kilimanjaru, ob Kaspijskem jezeru in na letališču J.F.K., dnevne vložke uporabljajo le prelestne dvajsetletnice, ki se kljub mesečnemu perilu neizmerno zabavajo v kakem imenitnem nočnem klubu in jih prav nič ne zvija in niso prav nič čemerne in zoprne, žvečilne gumije pa žvečijo le mladci, ki skačejo z več desetmetrskih pečin na glavo direkt v razpenjeno morje!
Same lepotice in lepotci! Niti povprečni ljudje ne, kaj šele malo manj privlačni, da ne rečem grdi!
Tudi potijo se le čedni!

Grdim ne preostano praktično nič!
Lahko se odpravijo lajšat težave gobavcem ali pa garat v rudnik …

Ni hudič, da ne bodo znanstveniki začeli ustvarjati kakega lepega gena s katerim bodo skušali izkoreniniti neprivlačnost.
Ali pa grdobe začeli zapirati v rezervate.
Belozobi ljudje, gostih las in izklesanih teles brez grama odvečne maščobe, ženske jedrih jošk in okroglih ritk, moški z bicepci in radiatorji na trebuhu pa se bodo smejali onstran ograje in jim metali arašide ter sadje prek nje.

Morala in etika …
Pa kaj še!

Obcestni plakat s štirimi fračami v Kill bill varianta kombinezoni, ki nagovarjajo naj pokličemo T2 za TE4. Vsaka mašina predstavlja eno od ponudb.

T2!?
Sveta pomagavka, Jezus, Marija in Jožef!
Bog odpusti jim, ampak sex (se) prodaja!

t2

 

%d bloggers like this: