Vstaja!

Spet se obeta vseslovenska vsesplošna vstaja, revolt proti vladi, tajkunom in vsemu kar je krivičnega, podkupljenega in gnilega v dolini Šentflorjanski. Politikom, barabam, črnograditeljem in goljufivcem, ki so po večini v vseh naštetih funkcijah hkrati, pa se ob teh napovedih zagotovo tresejo hlače in šibijo kolena.
Od smeha …Zdaj ste se spomnili ponovno revolucionalizirat? Na pozno jesen? Pred zimo?
Povsod so imeli ‘pomladi’, a ker smo mi od nekdaj malce posebni, bomo imeli pa jesen.
Zakaj pa ne, presneto?
Saj jesen tudi prinese spremembe.
Drevesa in grmičevja odvržejo listje in so gola, ptice odletijo na jug, polja so prazna. Precej podobno razmeram, ki vladajo.
Tisti, ki ima kaj pod palcem, bo šel nekam na toplo, srkal bo koktejlčke, mi pa bomo goli in bosi opazovali opustošeno pokrajino in simbolično srebali lipov čaj.
Očitno vstajniki pričakujejo, da bomo pri nekaj stopinjah nad ničlo cepetali in zrli v fasado praznega poslopja slovenskega parlamenta, ker ob petkih popoldan ali pa ob sobotah tam tako ali tako ni nikogar.

Naj tulim v zatemnjena okna?! Ona so kriva, kenede?
‘Jebite se zatemnjena okna slovenskega parlamenta!’

V policiste?
‘Dol s slovensko policijo v prekratkih in spranih hlačah ter z zastarelo opremo, uuuu- aaa!’

Ravno tako morajo stati na mrazu, le da oni res morajo za tistih ušivih 700 evrov z dodatki gledat blesovce, ki so se spravili dret na prazno stavbo, saj so tudi čistilke že odšle domov.
Ne eni, ne drugi si ne zaslužijo mojega gneva.

Zakaj niso bile vstaje in protesti čez poletje?
‘Ljudje so na morju, na počitn …’

Kje so!? Kaj so!? Na počitnicah!? Na morju!?
Ne me jebat!

Kurc gleda potem revolucijo!
Naj tam stojim z nekom, ki se repenči, ker si ni mogel iti z družino sončiti riti v Turčijo, v hotel s štirimi zvezdicami, kjer bi imel all inclusive, ampak si je lahko privoščil le deset dni Dalmacije v najetem apartmaju pri gazdarici, ki jim je vsak dan menjala posteljnino, zvečer pa pekla girice in hobotnico, jim natakala vina, pa še za domov jim ga je dala, olivno olje pa so dobili za pet evrov po litru?
V šotor v pofukan kamp v Fiesi zagotovo ni šel …

Zdaj pa tam kriči in žvižga, v zrak tišči ličen transparent, ki ga je dal plastificirati, da mu ne uniči laserskega tiska osovraženega politika ali tajkuna, ker mu je mar za Slovenijo in se pri tem glumaško huduje v objektiv prijateljevega Samsung Galaxy, preden spizdita na kuhančka k Žmavcu ali pa v Dvorni bar al’ kaj je že tisto na vogalu Židovske, kjer je pivo toliko kot jebena pizza v Parmi?

Medtem ko se bom tam prestopal, rahlo pokrehaval in se spraševal, če se ne bom nemara prehladil, bo naša vrla miličniška služba poskrbela za odpravo mojih dvomov in privlekla vodni top, pripomoček, ki bi se ga sredi julija ali avgusta sila razveselil in nas s curkom malce ohladila. Bolje rečeno podhladila.

‘Ja, že, nooo. Saj maš prav, ampak julija in avgusta je pazen parl …’
A to je to?! Takrat je prazen? Zdaj je pa kakšen? Nabito poln?

Če kdo vidi smisel v teh petkovih pop revolucionarnih srečanjih naj me prosim razsvetli, ker ga jaz ne.

Parkirišče med Cankarjevim domom in Namo se bo bolj kot prostor, kjer so se dogajale korenite spremembe, ljudem vtisnil v spomin kot plac, kjer so se dobili preden so se ga šli nafukat na Metelkovo, v Cirkus, Rog ali pa kako drugo zbirališče sprememb željnih državljanov in državljank te podalpske banana republike, v kolikor v denarnici imaš za pivo ali dve, flašo vina ali kar koli že je tisto, kar ti bo za en večer odvrnilo misli od tega sistema in sveta v katerem je pohlep vrednota in se tudi tam, kjer naj bi bili združeni za isti cilj, boljši jutri in skupno prihodnost kažejo predvsem razlike med protestniki.

Eni bi radi odstranitev bande lopovske in pravično ureditev, spet kdo drug pa v tem vidi priložnost, da se bo nekdo, ki mu je ljubši od tega sedaj, zavihtel v sedlo in karavano popeljal v isti prepad le skozi drug ovinek.

Jarek pa je kot kaže neizogiben, ker drvimo z neregistriranim avtobusom po avtocesti demokracije z dotrajanimi pnevmatikami, praznim rezervoarjem in norcem za volanom, ki toči gorivo na puf in niti pod razno ne namerava skreniti z začrtane poti ali bog ne daj obrniti.
/ uuu, tole so pa take primerjave, da bi mi jih še kak minister zavidal/

Srečno vožnjo. Vi kar gon’te.
Jaz bom medtem na zadnjem zicu eno oddremal.
Zbud’te me, če preživimo.

Advertisements

Čas je!

Gledam prvi dnevnik ob 13ih in posnetke protestov, nakar se tista sesljajoča podgana na mestu notranjega ministra oglasi, da četudi je organizator anonimen, naj nikar ne misli, da se ga ne da najti in da bodo storili vse, da ga izsledijo!

Te je ponoči obsedel duh namestnika šerifa iz Begunca!?

Pacove jedan smrdljivi – zate ve dvomilijonska množica kdo si, kje si v službi in kako zgledaš.
Nimate toliko solzivca, kolikor ima slovenski živelj požrtega gneva in besa ter potlačenega ponosa.
Ne premorete toliko policistov in konj. Tudi njih ne boste mogli v nedogled ščuvati proti njihovim sosedom, sorodnikom, sokrajanom.
Protesti so legitimen način s katerim ljudstvo izraža svojo nejevoljo.
Tako kot takrat, ko je taisto ljudstvo protestiralo zoper proces proti četverici, kar danes najbrž bridko obžaluje.

Podporo so izražali človeku, ki si je sedaj obul težke škornje in z njimi tepta dostojanstvo ljudi, ki ga je rešilo kehe in česar ga je čakalo v njej.
Vpleten je bil tudi človek, ki je bil kasneje notranji minister, tako kot tale preteči glodalec, ki se je repenčil danes.
Morda tudi on nekoč postane uspešen podjetnik in tajkun.

Do takrat pa bi očitno rad po političnem šahovskem polju še malo rinil pijone in konje, ter se skrival za trdnjavo, da zaščiti vladajoče.

Četudi so protestniki metali kamenje in bakle in žugali, so za to početje imeli razloge.
Želijo odstranitev župana, ki so ga sami izvolili. Zakaj ga torej ne bi mogli tudi vreči?!
In zakaj ta naduti samovšečen pizdun ne odstopi sam?

Imej vsaj toliko ‘obraza’ in se spravi s funkcije.
Konec koncev ti v žep od bal pokošenega sena kapne precej žoltih cekinov in res nima smisla, da bi se pečal s tako nehvaležnim delovnim mestom kot je biti župan Maribora.
Raja te ne mara.
Če bi rekel ‘prav pa grem, če me nočete’, bi protestov ne bilo. Ti si kriv in odgovoren zanje!

Lekcija, ki se jo je treba tu naučiti, pa je očitna ta, da če se spraviš protestirat, je to treba napovedati vsaj en teden prej in v organizaciji enega od sindikatov, ti pa so v funkciji blažilca, filtra, vzmeti, da je vse bolj mehko in fino ter kulturno.

Če bi se namesto barbarskega skandiranja ‘gotof si!’ slišal milozvočen, a odločen govor kakega od dobro plačanih sindikalnih zaupnikov, ki bi kakopak namesto ponedeljka zvečer, predlagal rano sobotno uro in bi se opremili z broškami, šali, kapami in svetlečimi jopiči, bi vse izpadlo precej bolj elegantno.

Tako pa policisti niso mogli vedeti, kdo je kdo. Zato so solzivec za vsak primer zalučali med vse. Med jezne in srborite, med mirne in uglajene, med ženske, upokojence, otroke- VSE.
Torej če zaplinjajo vse- je skrajni čas, da se upremo vsi.

Zbirno mesto je lahko še vedno Kongresni trg, le cilj naj bo nekaj sto metrov proč. Tam nasproti tistega velika parkirišča pred največjo slovensko banko.
Šepetaje: … pssst, pa brez sindikatov … oni so mojstri igre med dvema ognjema.

Vremena ________ bodo se zjasnila …

Vremena  –  kurac –  bodo se zjasnila.
A zakaj?

Ker, da bi se vremena zjasnila, je potrebno najprej zjasniti pogled, in dokler so naše oči zapacane z umazanijo iz polpretekle zgodovine (naslednjemu, ki bo v moji prisotnosti izrekel tale kronološko historični kontiniuum, mu, prisežem, sežem v goltanec in mu izruvam srce, ter ga poteptam, pa najsibo katerokoli barve že, dasiravno bi bilo v enakih odtenkih kot moje), ne  bo prav nič drugače, kaj šele bolje.
Tudi nagovarjanje ljudi k vstaji ne zaleže baš, saj se repenčijo razni sindikalisti, ki najbrž ne živijo iz rok v usta in se tudi ne sprašujejo, kako bodo preživeli do naslednjega prejemka.

Sem pa ondan slišal pozivanje malodane k revoluciji neko upokojeno dramsko igralko, ki se ji je bržkone malce potožilo po soju žarometov in stanju na gledaliških deskah, pa nam je naročnikom rtv signala pripravila prisrčen monolog, poleg pa je imela še dve kimavki, ki sta potrjevali njene besede.

“Ljudje, jaz ‘mam dost’! A vi nimate dost’!?”, je doživeto in teatralno nekajkrat ponovila v kamero.

Ne, vrla gospa. Nimamo dost’!
Premalo imamo. Saj to je tisto!
Premalo imamo jajc, premalo imamo sredstev, premalo imamo volje.
Večina …
Nekaj izbrancev pa ima vsega preveč. Vi in še nekaj drugih – bog vam požegnaj, tako vam kot njim – pa imate dost’.
Zato se malo jebite s tem, ko nas rinete na barikade in pozivate k orožju, ali ne vem čemu!

Četudi bi se spravili vkup in pograbili kose, vile in sekire in planili po nekom, ter tega nekoga vrgli z oblasti in vzpostavili neko novo ljudsko oblast, bi bila ta kaj boljša?
Saj smo vse te, ki nam diktirajo življenje, ustoličili sami.
Sami smo jih hoteli, tako kot smo sami izrazili željo po odcepitvi in samostojnosti. In zdaj smo – kobajagi – samostojni.
Kera fakin podvala!

Samostojni smo bili v tistem ‘tranzitnem’ obdobju, ko nismo bili pod okriljem nobene federacije in skupnosti in je ob državnih praznikih vihrala le ena zastava.
Sedaj vihrata dve. Tako kot prej.

Le da smo bili prej mi tisti razviti sever, sedaj pa smo mi tisti južnjaki, čefurji, vzhodni blok, al kaj jaz vem kaj koj kurac smo.
Nismo pa samostojni! To pa ne!

“Morate to, morate ono. Potrebujete toliko tankov, minometov in poljskih bolnišnic. Za vsak slučaj.”
Before zee Germans get here … Če nas slučajno napade Burundi. … Mater jim jebem …

Nekdanji pionirčki, ki so mahali s trobojnico in pozdravljali velikega vojskovodjo in maršala, sedaj mahajo z drugačno zastavico posuto z večimi in manjšimi zvezdicami druge barve. Mahajo pa glih taku.
Folk je govedo in nuca imet pastirja, nekoga, da ga vodi. Bodisi na vrh gore, bodisi v prepad, bodisi za nos ali pa za jajca.
Ovce bodo vedno sledile in pridno blejale ne glede na vse.
Edino tako se jih spravi skupaj.

Kaj jim je Matija Gubec natvezil, da jih je spravil skupaj, sam bog ve …
Bojda je tamkašnji plemič s svojimi podaniki kruto in nepravično ravnal, jim pod prisilo prodajal skvarjeno vino, morali so mu rediti živino, telesno jih je kaznoval in zapiral v temnico ter jih tudi po več le puščal brez plačila. Pa še desetino so mu morali dajati.

Ja pizda … Je danes kaj drugače!?
Je …
Jemljejo polovico. Pa tepejo nas ne.

Temu turbo kapitalizmu nekateri pravijo tudi novodobno suženjstvo.
Podobnosti so, vsekakor.
Le da si danes TI  tisti, ki se moraš svojemu gospodarju udinjati, mu lezti v rit in ga prositi za delo. Kurbe veleposestniške so ratale ošabne do konca!

Lokalni veljaki se znajo obrniti tako, da so vedno bogati. Imajo kako oštarijo ali dve, podjetje prek katerega malo motovilijo in kupujejo vse od mleka do avtomobilov.

“Na firmo, ja. Davčni zavezanec, kakopak.”, z nasmehom stisne blagajničarki v roke zlato kartico ..
American express. Eurocard. Pojma nimam. Jaz imam samo tisto za bankomat.
Tudi kadar nakupuje jestvine in pijačo za teden na barki. Jebe se njemu.
Na firmo, itak.

Samooklicani član takozvane elite, ki se kaže po raznih banketih in je sila eleganten ter nobel, pa te –  meni nič tebi nič –  gladko tika, kadar ga kontaktiraš, če bi potreboval kako deklico za vse. Tudi vikat ne zna …
Kurac ne zna! Noče! Kaj bo on tebe, plebejca, vikal!? Pha!

Če bi mu dal bič v roke in mu rekel, da sme, bi te z veseljem usekal prek pleč.
A ker tega ne sme narediti, mu še vedno ostane razčlovečenje, poniževanje in razvrednotenje človeka.
Ponižani ljudje bodo požrli tudi kako pikro in zasmehovanje za ljubi kruhek.

On je boljši od tebe in to sme …
Ti si nič, si pičkin dim in bodi vesel, da te ne tepejo.
Ma bi lažje požrl kako batino, kot pa da mi drek, ki ne pozna osnovnih manir in pravil lepega vedenja, daje občutek manjvrednosti.

%d bloggers like this: