V precepu

Nisem najbolj kreposten človek na svetu. Če se ozrem nazaj, sem ‘tehnično’ eno od bivših deklet prevaral. Bila sva narazen, vmes sem se zapletel z neko drugo, njej je to prišlo na uho in ji ni bilo prav.

Nenapovedano se je oglasila pri meni, mi razplamtela žerjavico, ki je še nekako tlela, želela je biti spet z menoj in tako sem svojo novo punco prevaral s svojim bivšim dekletom, ta isti dan pa sem bil že prej zmenjen s to novo punco, ki me je kakopak objela in začela poljubljati.
Tako da sem v istem dnevu dvakrat storil prešuštvo!

“Si ji povedal, da sva spet skupaj?”, me je vprašala naslednji dan moja bivša, ki ni bila več bivša, ampak moja nova (stara) punca; moji novi, sedaj bivši, pa sem moral povedati, da sem spet z mojo bivšo.

“Sem…”, sem izdavil.
Po eni strani sem bil zadovoljen, da sem zopet s Tino, po drugi strani pa mi je bilo hudo zaradi Sanje, ki je bila res čeden vražiček.
Ravno zaljubljati sem se začel vanjo, pa se ti pojavi Tina, ki si je mislila, da me bo lahko imela v rezervi, do tistikrat, ko jo zaščemi in me bo zlahka ovila okrog prsta.

In me tudi je!
Poleg tega pa je dognala, da Sanji nisem namesto ‘Živjo’ rekel:” Včeraj me je presenetila Tina in zdaj sva spet skupaj, tako da ne morem biti več s tabo. Adijo!”
Ob mojem suhoparnem ‘sem’ me je samo pogledala in rekla:” A si mislil biti kar z obema al’ kaj?”

Vstala je in odšla. A jebemti.
No pa ne za dolgo, pa vseeno.

Zgodilo se mi je tudi, da sem bil jaz prevarani.
Punca s katero sem bil skupaj dve leti, se je v internatu pofukala z nekim likom, ki je slovel kot ultra jebač.
Njegovim čarom je podleglo že več generacij češpelj pred njo in po njej.
Slutil sem da nekaj ni v redu, postajala je hladna in odklonilna, a me je vseeno povabila da naj jo obiščem v internatu, da bova šla jest, pa na sprehod in ta sranja. Prišel sem nekoliko prezgodaj tako kot na vsako reč. Za povrh pa je še ona zamujala.

Za ubit sem imel pol ure. Sedel sem na njeni postelji, pogledoval na uro, šel na čik, se usedel nazaj na posteljo in nazoomiral na polici debel, ličen rokovnik.
Vstal sem, ga vzel v roke in odprl.

Klarin dnevnik

Bumf sem ga zaprl, kot da bi iz njega lahko vame skočil kak demon.
Ne bi smel, ni bilo prav, zagotovo se bom zaradi tega cvrl v peklu ali pa bom dobil kak grd kožni izpuščaj, a sem ga vseeno odprl in pogledal kaj mu je zaupala v zadnjem mesecu.

… kot bi imela dve življenji …
… njegovi dolgi lasje in kosmata prsa …
… ne morem mu povedati …

Kar kuhati me je začelo!
Tako razpizden sem bil, da sem se odločil da grem! Niti počakal je ne bom! Samo dnevnik ji bom pustil na postelji, odprt, pa naj potem sama zaključi, kaj se je zgodilo. Prekleta prasica!!!

“Živjo!”
Obrnil sem se proti vratom. Jezen, besen.
“K … kaj pa j … je?”

Dnevnik je ležal na postelji, odprt.

“Kako si mogel? Moj dnevnik!”

To mi je vrglo pokrov s piskra.

“A jaz kako sem mogel?! Jaz!?! A sem se jaz pofukal s Fabiem!? Pa ko sem te spraševal, kaj da je narobe in si mi govorila, da nič, da si samo utrujena!! Od česa?! Od fukanja, prasica nemarna!?”

Med mojim dretjem je hotela mimo mene do postelje po svoj dragoceni dnevnik. Ignorantsko …
Takrat pa mi je vžgal ven busanc!
Ko mi je kazala hrbet, sem jo potisnil na posteljo, se sklonil čez njo in kričal:” A te je takole, prasica, a te je od zadaj!? Svinja!”

Ko sem jo mahal proti avtobusni postaji in bentil predse, sem se na lepem odločil …
Ubil ga bom, pizda mu materna!

Vso jezo sem usmeril vanj, čeprav možak ni tisti, ki me je prevaral, ni on tisti, ki me je prizadel in izdal, on z menoj ni imel nikakršnega razmerja. On mi je samo pofukal babo …

Sem se pa tudi sam znašel na njegovem mestu … Nekomu sem dregnil žensko. Ali pa ji dal sesati tiča. Se z njo zalizoval. Karkoli že. Vseeno je. Bil sem tisti tretji. In kriv.

Vsaj jaz sem se – kljub temu, da sem se prepričeval, da nisem ničesar kriv – počutil krivega.

Sedaj sem že malce starejši in se mi to naravnost upira.

Ne razumem, kako se lahko nekdo zavestno z nekom dogovarja, kuri in rajca, čeprav trdi, da ima svojega fanta, punco, moža, ženo, partnerja, partnerico rad in da jima štima.

Kako mu/ji lahko pogledaš v oči vedoč, da spletkariš in ogrožaš zvezo, za katero trdiš da je ljubeča in pristna?

Ko bi ti ljudje hoteli le en površen bežen fuk z nekom mimogrede bi morda še razumel, da bi radi presekali neko rutino, da si želijo nekaj spontanega, impulzivnega, kar bi malo iztirilo njihov tok življenja za uro ali dve, da pa hočejo nek trajen odnos, zmenke in čustva, to mi je pa kratkomalo bolno!

Saj imajo družino, ljubeče partnerje! S katerimi se ujamejo mentalno, fizično, seksualno.
Bojda …

Kaj kurac jim fali!?
Kakšne vrzeli skušajo zafilat? Kako morejo pričakovat da jih bo tista tretja oseba imela rada ali pa celo ljubila? Tekmovala z njihovimi življenskimi sopotniki?

Namesto da se menijo za kavo z morebitnim ljubimcem, naj se raje dogovorijo za sestanek v zakonski posvetovalnici, ali pa naj se pogovorijo s partnerjem.

Tebi! Tako je …

Drage Bralke, cenjeni Bralci …

Morda je po novem črkopisu, ki nam veleva, da se črko V v besedah vreme, vlak, vlada, bere z U-jem in je volilec po novem volivec, bolj pravilno berivec in berivka, kot pa bralec in bralka, da pa ne boste mislili, da se mi je dokončno odpeljalo in se pogovarjam z vrstami solate, na j bo raje kar takole.

Opažam, da je blog vedno bolj obiskan, sklepam, da tudi bran, saj sem pod nekaj zapisi videl tudi delitev na facebook.

Upam, da ste ‘sharali’ zato, ker vam je bilo zapisano všeč in povezave niste ustvarili z enakim vzgibom, kot to počnete, kadar daste link do skladbe Damjana Murka, videospota Game Over, intervjuja z Erazmom B. Pintarjem, Rajkom Hrvatičem ali pa do kakega talenta na faktorju ali pa pri gospodinjah pojajo.

Če bi rekel, da pišem zase, bi se zlagal! Pišem zato, da povem. Karkoli že! Če kdo šteka, super! Če se kdo ob zapisu zabava tudi prav, če ob kakšnem naredi hmmm in se popraska po čelu, ter mućne glavom – še bolje.

Ker se mi poraja vse sorte, sem tamle desno… malo nvišje … tam ja … ustvaril kategorije oziroma nadlce, v katerih sem skušal smiselno razporedit prebliske, ki se izrazijo v zapiske iz mini eksplozij v mojem mozgu.

Ker me pa sila firbec, kaj ob tem občuti človek, ki to bere, navsezadnje kaj je pripisal, ko je dal povezavo do Načelnosti ali pa do Homofobne kampanje, ali kateregakoli drugega zapiska, ki ga je delil med svoje facebookovske prijatelje, sem na facebooku ustvaril stran –  kostin mozeg – kamor lahko pridete povedat svoje mnenje o prebranem.

Kritiko, napotke, opazke, karkoli vas prešine lahko mirno napišete. Zelo bom vesel odziva.

Tudi tisti, ki vam je zapisano za bruhnt in bi mi zgolj radi pljunili v fris – dobrodošli! Edino občutek za ironijo bo potreben, saj brez klika na gumb like, to pač ne bo šlo.

Jebat ga – facebook – tkole majo.

Ker mi nikakor ne uspe, dat linka na facebookovo stran … bom pač rekel, če čte dajte vtipkat kostin mozeg v fb iskalniku in voila, ni hudič …

tisti, ki se pa ne bi radi tam izpostavljali, mi pa lahko pridejo povedat svoje tudi na mail.

kostinmozeg@gmail.com

Ker sem mal smotan, najbrž nisem ustvaril povezave, a mislim, da se bomo vseeno našli … al kwa?

No, pa še to. Če ti je všeč… pa deli naprej. 😉

veliki traven 2011

03.05.2011, o alternativi
Jebem ti sem star! Tok sem star, da se še dobro spominjam časov, ko so bile irokeze domena pankurjev z zdrtim biciklom ali pa v najboljšem primeru nekaj let staro katrco (tudi teh se spomnim!) ter litrom namiznega belega ali pa Dar jeseni in ne čefurčkov z deset in več let starim audijem ter stockhofercolo.

06.05.2011, o pomirjanju
Fant in punca stavita. V kolikor on dobi stavo jo sme sodomizirat. In res – on dobi stavo. Med samim dejanjem ona izrazi nelagodje.”Ne jamraj. Bod’ dec!” jo pomiri.

09.05.2011, o prostovoljstvu
Vsi bi radi prostovoljce! Društva, ustanove, stranke …
A bomo šli nazaj na primarno gospodarstvo? Ampak tam ti dajo vsaj jesti ali pa piti. Za boghlonej, lastno zadovoljstvo pa magareče uši naj se gredo pa slikat. Če jih bo kdo prostovoljno hotel …

10.05.2011, o všečnosti
Ko sem bil mnogo mlajši in smo se kot deca snemali na kasetofon, ter kasneje poslušali posneto, sem bil prepričan, da imam glas kot gasilec Samo. Ni mi bil všeč. Glas se mi je spremenil in ne spominja več na gasilca Sama, všeč mi pa še vedno ni …

11.05.2011, o brukah
Bom moral naredit en tečaj “Ghetto black sleng iz a biatch” za tele prevajalce naše.
Bruke si delajo …

12.05.2011, o evroviziji
Lajb’č!? Kako se reče lajbč po slovensko?! Da nije možda telovnik?

23.05.2011, o talentih
Baje da je tale Matija Puž, ki prepeva Šansone v resnici Francoz in se piše Escargot.

26.05.2011, o staranju
“Ratko Mladič je bil vidno postaran.” Nije moguće. U šestnaest godina ostario čoek? Svašta.

Soldat

soldat

Imam prijatelja vojaka,
zvok vojaške troblje čaka,
sit je simulacije bojišča,
želi si pravega morišča,
predirnih krikov bolečine,
mukotrpne melodije,
da bo prizadejal trpljenje,
in ogrozil ti življenje.

Naj ne preslepi te roza šlem,
trpinči, kolje brez dilem,
čeprav izgleda kot rešitelj,
v resnici je mučitelj,
ni mu mar za prošnje mile,
krvi polne ima žile,
ne vidi nič od potnih raz,
na koncu pljune ti v obraz.

Barve življenja (colores del vida)

V črnih gatah
in zeleni majici
z roza pumo,
ki je svoj čas kričala:
” Kidam! U lijevo, na desno čak!”
sem se opotekel v kopalnico.

Na oranžno zobno ščetko
sem nanesel nekaj
rdeče bele zobne kreme.

Lotil sem se čekanov.
Dvignil se mi je …
Želodec.

Izbljuval sem kislo sladko
mešanico
rumeno zelenega žolča
in rdeče bele paste.
Pogledal sem se v ogledalu.

Moje modro zelene oči
se nikdar tako ne bleščijo
kot takrat,
ko po prepiti noči
kipnem v umivalnik.

Strmeča

girl_staring

Brez besed zreš vame.
Prebadaš me s pogledom.
Ne zapiraš oči.
Niti pomežikneš ne –
le srepo me gledaš.

Nisem David,
nisem Kofetarca,
niti stolp v Pizi!
Nisem metulj
s pisanimi krili!

Nisem psiček!
Z žametnim kožuščkom,
mokrim smrčkom
in moledujočim pogledom.
Željan nežnosti,
crkljanja …

Volk sem!
Žejen krvi,
lačen mesa,
uničenja …
po smrti hrepeneč.

Bolščiš  …

Ne zdržim …

Izstopim!

Obrneš se …

Vrnem se …

Vstopim!

Homofobna kampanja

Komaj čakam to jebeno referendumsko nedeljo. Da bo potem konec!
Toliko enega sranja zmetanega ljudem v fris, kolikor ga je bilo pa tokrat… preprosto neverjetno.
Najbolj me je presenetilo pizdenje folka čez kurčeve Viktorje in neslanosti Kobala in ostalih akterjev.
Jebo mast, morate pa imeti res trhle temelje za svoja prepričanja, če se bojite, da bo en komik s svojimi šalami uspel prepričati nekoga, da bo volil ZA.
Da se bo zavolj nekaj plitkih for obrnil proti Gospodu, naravi, družini, fari in kaplanu.
Če Strašnima Jožetoma ne uspe iz vsakega, ki ju vidi, narediti debila, potem menda tudi Borisu in Gojcu, pa Slonu in Sadežu ne bo ratalo enemu teslu odpreti oči, da bo zadeve videl take kot so.
Najbolj me jezi, da ta referundum sploh bo!
Kaj imamo Jožeti pa Franclni pa Rezke za odločat o zadevi o kateri nimamo pojma!
Zaradi nekoga, ki ni prepričan ali se mu pri porničih kurac dvigne zaradi pogleda na tiča al na pičko, pa zdaj zganja hudiča in pol.
Jebeš zakon! Zakona živ kurac ni ne pogledal, ne prebral.
Samo buzerantje to, buzerantje ovo.
Jebeš mi mater, če obstaja karma, se zna zgoditi, da bo tistemu, ki najbolj laja PROTI, PROTI- njegov sin pripeljal domov fanta, hčer pa punco.
Se je komu od homofobov naredil zdele cmok v grlu? Upam, da res.
Če se spomnite, kako ste vi nasprotovali staršem, se vam utegne zgoditi prav to.
Kaj pa boste potem?
Boste lastnega otroka vrgli na cesto? Ga peljali k eksorcistu?
Pa preden mi kdo zabrusi, da sem ‘ narobe cepljen’, nič bati.
Sem glede svoje usmerjenosti toliko sproščen, da se ne bojim, da bi kakemu pedru stolkel zobe v goltanec, ker je zaradi moje barvne usklajenosti pomislil, da sem eden od njih.
Kdo ali kaj me je prepričal da bom volil ZA?
Prepričali so me nasprotniki zakonika.
S svojim hujskanjem, kampanjo brez kompromisov, z dušnimi pastirji, ki so usmerjali svoje ovčice kaj obkrožiti, z lažmi, s katerimi so Primčevi zbiratelji podpisov prepričevali mamke s tržnice( Itak, incest bo potem dovoljen, teleta ena zarukana), in pred nekaj minutami spot dveh domnevnih lezbijk, ki sta PROTI.
Evo, pa se vam je obrestovalo.
Prepričan sem namreč, da vam je uspelo prepričati še koga.
Že ko preletavam blog in vidim kdo so tisti, ki tupijo svoje in gonijo lajno z melodijo PROTI!, je zadosten razlog, da obkrožim ZA.
Ma ne dolazi v obzir, da bi se izkazal za tipično prestrašeno homofobno pičko brez pol mozga, ki se pusti jebat nekomu, ki meni, da ima ta naša država zadost novcev za zdravljenje njegovih fobij prek referenduma.
Pa saj se vam je skisalo, če mislite, da bodo gayi potem kar prek katalogov naročevali otroke, ali pa si v vrtcu prisvojili kar vašega.
Saj to da je ta naša družba nestrpna je povsem jasno že dlje časa.
Najbolj žalostne in neumne pa so utemeljitve zakaj PROTI…, češ  da bodo otroci teh istospolnih družin zasmehovani in poniževani.
Žal imate prav. Strinjam se.
Poniževala in zasmehovala pa jih bodo ničeta brez samozavesti kakršni ste sami.
Kajne?

Pomlad

Mmmm, kako mi je zadišala solata.
Na travniku si bom regrata nabral.
Prepojenega z gnojnico, pesticidi in pasjimi iztrebki.

Z oporečno vodo ga bom opral, pa bo.
Dodal bom nekaj krompirja z brniških njiv.
Polnega težkih kovin od letalskih izpuhov.

Še dve jajci si bom skuhal za vmes.
Iz talne reje, od nespečih kur.
Več štroma ponucajo
kot pa pozobljejo zrnja.

Domač vinski kis iz fabrike.
Ekstra deviško oljčno olje.
Zgleda da ga res pridobivajo iz oljk in ne iz oliv.
Po okusu je bolj čutiti vejevje kot pa plod.

Še kak ocvirk mogoče?
A ne, ne …
En zdrav obrok bom pojedel …

Še kos domačega črnega kruha si odrežem.
Iz štacune seveda.

Načelnost

Nočem ženske, ki nima smisla za humor,
ima pa naročnino na Novo.

Nočem ženske s kupom plišastih igrač v avtu,
z ogromnimi uhani in z zbirko Plestenjakovih albumov.

Nočem ženske, ki se ji zdi oralno zadovoljevanje ogabno
sex pa dolžnost, ki jo opravi le v misijonarskem položaju.

Nočem ženske, ki ne gleda evropskih filmov
ima pa posnete vse sezone Prijateljev.

Nočem ženske z govorno napako,
ne na R ne na S, še manj take, ki bi jecljala.

Nočem ženske s psom, ki sme ležati na njeni postelji
in se mu pusti lizati po obrazu.

Nočem ženske s kupom avšastih hihitajočih se prijateljic,
s katerimi se med seboj kličejo »Staaaari«
in se ob slehernem snidenju ali slovesu
poljubljajo na lica z glasnim MWA!

Nočem ženske z oblastnim očetom ali matriarhalno materjo.
Jo moraš maltretirati ali pa maltretiranje prenašati.

Nočem ženske, ki ima kakršnokoli oblačilo z živalskim vzorcem,
pa naj bodo to tigraste pajkice ali pa zebrasta majica.

Nočem ženske, ki bi me zaradi luknje v bradi
spominjala na Kirka Douglasa.

Nočem ženske z narisanimi obrvmi.
Nočem ženske z gostejšimi zalizci od mojih.
Nočem ženske, ki ob nasmehu kaže več dlesni kot zob.
Nočem ženske s kot črto tanko zgornjo ustnico.
Nočem presušene prekle, ki bi še pri fafanju štela kurčeve kalorije.
Nočem bajsaste bunke z zalogo čokoladic pod posteljo.
Nočem trape, ki besedo kdorkoli začne pisati s črko G.
Nočem vegetarijanke, ki bi me silila jesti kalčke,
ne aktivistke, ki zagovarja pravice živali, obenem pa sovraži ljudi.
Nočem bivše odvisnice od heroina, z eno nogo v preteklosti
z drugo pa kot v temi stopica po umišljeni sedanjosti,
v kateri je šizofreno en trenutek heroina, naslednji pa zbegana punčara.
Nočem odslužene uvele rokerice, ki svoje nesigurnosti, travme in strahove
zakrinka s pohoto in jih rešuje z nebrzdanim nerazsodnim fukom.

Nočem izpasti nenačelen, a dva,
morda tri predsodke sem pripravljen spregledati.

pajke

 

Feniks

Ožgan sem.
Moja koža v mehurjih,
od sovražnih plamen.

Moja duša, srce
opečena.

Jezik osmojen,
v grlu pepel,
nosnice zdražene.

Stojim na pogorišču
svojega življenja,
zrem v dalj.

Zmes dima,
pepela in solz
mi zastira pogled.

Skoznjo proseva
rumena svetloba.

Grem…
Spotikam se
ob samega sebe.

Bližam se…
Samo semafor.
Ne deluje.

Desno pravilo.